Odgovori: Komunikacija po razhodu

Pregled teme
vir24
Spoštovani,

hvala vam za odgovor in izrečeno sočutje. Zajela ste bistvo, tudi sama sem veliko razmišljala kaj bi mi pogovor prinesel. Seveda, želela bi si, da bi se vrnil, vendar tega ne pričakujem. Ob razhodu me je bivši partner presenetil s svojim pogledom na razmerje in name. Res je, da v zadnjih mesecih nisem bila v najboljši koži, vendar me že dlje časa pozna in pričakovala sem, da tudi on razume, da je to prehodno in da bo spet bolje. Sebi očitam predvsem to, da si trmasto nisem poiskala pomoči že prej, saj se pri meni te epizode depresije zaradi narave dela (menjava delovnih okolij vsake 2-3 mesce) tudi vsake toliko ponavljajo. Kljub temu, da mi je partner to večkrat svetoval.
Od pogovora pričakujem, da mirno razčistiva, kaj je šlo narobe, od njega bi si želela bolj obširno razlago in ne samo dejstva.

Z lepimi pozdravi
Citiraj
JernejaDimecBratina
Spoštovani vir24,

lahko razumem, da vam je žalostno in boleče doživljati, da se je partner odločil za razhod. Žal mi je, da ste v tej situaciji razočarani in si predstavljam, da se vam dnevi vlečejo v neskončnost in da veliko razmišljate o svojem ravnanju in kaj vse bi zdaj popravili, če bi bilo mogoče. Krivdo oz. odgovornost za prekinitev odnosa iščete pri sebi, ne vemo pa kaj vse se je dogajalo v partnerju in kakšni so njegovi globoki razlogi, da se je tako odločil.

Kakor je čutiti, si zelo želite tega pogovora in od njega veliko pričakujete. Kaj konkretno? Menite, da obstaja še kakšna možnost, da ga boste prepričali v ponovno vzpostavitev vajinega odnosa ali da si bo on premislil in ostal z vami? Pravite, da ste ostali z veliko vprašanji in nejasnostmi, ki si jih želite razrešiti čimprej, saj s tem težko živite Kaj bi od tega pogovora pridobili? BI vam to pomagalo k večji samozavesti, k razmejevanju vašega in njegovega, bi lažje sprejeli dejstvo, da je odšel? Odšel zaradi sebe, ne zaradi vas! Ali si želite izvedeti stvari, da bi osebnostno rasli ali bi ostali le še bolj razočarani, prizadeti in razvrednoteni? Partner vidi stvari s svojega zornega kota in domnevam, da ne bo ravno najbolj sočuten in razumevajoč do vživljanja v vašo situacijo. Bolj koristno se mi zdi, da bi vaša vprašanja in občutke, ki vas težijo, predelali skupaj z vašo terapevtko.

Nehvaležno je dati kak nasvet. Morda bi bilo še najbolje sprejeti situacijo. Vem, da je to mnogo lažje reči kot čustveno predelati in biti na vašem mestu. Vsaka zavrnitev boli in lahko prinaša dvome vase. Saj veste, da imate vedno na razpolago tudi možnost, da napišete kako nevsiljivo sporočilo, če ne morete zdržati, v smislu, da se zavedate vajinega dogovora, da vam je težko čakati in si res želite pogovora, če je tudi zanj to sprejemljivo, vendar pa bo potrebno upoštevati in spoštovati tudi njegove potrebe. In zelo dobro bi morali vedeti s kakšnim namenom in zakaj greste v ta pogovor. in da ste nekako pripravljeni na ponovno zavrnitev.

Običajno je doživljanje časa in želja po komunikaciji in stiku diametralno nasprotna za tistega, ki odide in povsem drugačna za tistega, ki ostaja. Sočustvujem z vami.

Želim vam, da bi zmogli sebe postaviti na prvo mesto in se s strokovno pomočjo, ki ste si jo poiskali, psihofizično okrepiti in opolnomočiti.

Vse dobro vam želim.
Citiraj
vir24
Spoštovani,

pred 3 tedni je partner prekinil najino 5-letno razmerje. V zadnjem mesecu pred razhodom je večkrat omenil, da ne ve, če je popolnoma zadovoljen v razmerju. Kot razlog razhoda je omenil občutek, da ni to to, da nisem ženska zanj, jokajoče je rekel, da me ima rad a da me ne ljubi. Še tedne pred tem sva iskala skupno stanovanje v katerega bi se vselila v maju ter planirala in si ogledovala nakup novega avta. V zadnjih 3 mesecih sem jaz zaradi izredno visokih delovnih obremenitev s prav tako prisotnim mobingom depresivno dekompenzirala. S psihoterapevtko, katero sem si poiskala po razhodu ugotavljava, da je to pri meni ponavljajoči vzorec ob višjih predvsem službenih obremenitvah. Takrat ne zmorem več skrbeti zase-neurejena prehrana, razmetano stanovanje, pomanjkanje energije za aktivnosti, zredim se in sem zaradi tega nesrečna in nezadovoljna s sabo. Ugotavljam, da partner ni zmogel sprejeti te moje depresije, velikokrat je bil frustriran, da sem nesrečna a se hkrati ne premaknem, da bi kaj proti temu naredila, velikokrat mi je predlagal, da si poiščem pomoč psihoterapevta a jaz sem se upirala temu, kar mi je danes žal.
Z bivšim partnerjem od razhoda še nisva komunicirala, pogovor imava vsekakor v planu. Imam veliko vprašanj in nejasnosti na plečih, ki me vsakodnevno obremenjujejo v zvezi z najinim razmerjem in stvareh, ki jih je ob razhodu povedal.
Zanima me, kdaj je čas za pogovor?, kmalu bo minil mesec dni od razhoda, mene pa od znotraj žre. Zmenila sva se sicer da on naredi prvi korak h pogovoru a ne vem kako dolgo bo še čakal, najverjetneje precej dolgo. Ali naj jaz naredim 1. korak?

Hvala za nasvete!
Citiraj
 
Opozorilo: Ta tema je že več kot dva meseca neaktivna. Ste prepričani, da želite nadaljevati razpravo?

Potrditev, da niste robot:

Da bi preprečili avtomatsko oddajo sporočila/registracijo, prosimo dokažite, da niste robot z uporabo CAPTCHA uganke.