Odgovori: kdo ima prav? /tašča, mož ali žena/

Pregled teme
aspen
@anketa: najprej bi te pohvalila za tvoj osebni trud. Veš, ogromno nas/jih je takih, ki vemo, da je nekaj narobe, da nekaj ne štima, vendar jih zelo malo zbere pogum in se potrudi kaj spremeniti. Ti si začela s prvim korakom - z razmišljanjem o sebi in ugotavljanjem kaj si želiš. Pohvalno!

Kar naravnost ti lahko povem, da pričakuj nasprotovanje, ker kot si že sama ugotovila, rušiš rutino in posledično tudi druge ljudi okoli sebe "siliš", da pogledajo izven svojih meja. Ne dovoli pa, da te vsako nasprotovanje ustavi in omeji, kvečjemu naj ti služi kot orodje za razmislek, kaj še lahko spremeniš na sebi in kje vse se še lahko najdeš. In ja, eni ti bodo lahko sledili, drugi pač ne. Ker si že sama pametno izpostavila primerjavo z rojstvom, bi te želela spomniti , da vsako rojstvo spremlja tudi bolečina. In ti, vsaj kolikor lahko jaz ocenim, prav čakaš, da se lahko na novo rodiš.

Ti pa svetujem, da se z možem poslužita strokovne pomoči. Ker ko enkrat ugotoviš, da se samo še vrtiš v krogu in se zapletaš v vzorce, takrat je ponavadi potreben en svež pogled na situacijo. Predlagaj zadevo možu, verjetno je tudi on že utrujen od prepiranja in zapletanja.

Ne izgubi svojega cilja spred oči! Srečno!
Citiraj
veselamami
Reči možu, da naj rjavo mizo odstrani ali pa bo šlo vse k tašči - miza in on. Pa naj še naprej uživata v skupnih šopingih.

Ali pa pogrni na mizo živo rdeč prt (paše k črno -beli kuhinji) in ko se bo prvič kdo obregnil, povej, da je miza tako skozlane barve, da je ne moreš gledat.

Kar bodi trmasta. Imaš prav.
Citiraj
Oldboy
Pa kaj ti se še danes sekiraš za barvo ene vsrane mize. Jaooo, boga si, pravi revež.
Citiraj
so_gr
Če še imaš staro mizo,vrži novo ven,daj nazaj staro,tašči in možu pa povej naravnost,da ti ni všeč.
Citiraj
EQ
anketa. je napisal/a:
Moža ne moreš prisiliti, da se ti bo pridružil. Zato se ne ukvarjaj z njim, ne imej slabe vesti in pojdi naprej. Misli nase! Nihče ti ne bo postavil spomenika, če se boš žrtvovala.
Bom kontaktirala miško, da mi da tvoj mail, pa bova tam naprej "filozofirali" ;)).
Citiraj
anketa.
EQ je napisal/a:
Hvala.
Citiraj
anketa.
EQ je napisal/a:
Tudi jaz imam včasih tak občutek. Želim si, da gre z mano. Včasih se mi zdi, da se vrmnem nazaj zavoljo odnosov, ampak tam zadaj mi ni več dobro. Njemu je, ne vidi drugače.
Včasih imam občutek, da ga vlečem. Najraje bi ga prijela in nesla.
Ne znam iti naprej sama. Kako to narediš? Kako greš sam naprej? Vedno me nazaj vleče moralna dolžnost do moža, da tudi njega peljem s sabo, da vzdržujem odnose, da ne kvarim stanje.
Citiraj
miska223
tud mene je depresija položila. Ampak vse morš vzet kot izziv, zato da se poglobiš vase, razmišljaš... in iz tega prideš zamgovalka. Definitivno boš več vedla o sebi in boš za to izkušnjo bogatejša (pa ne natolcujem).
Jaz sem morala mojemu decu tupit in tupit, da niso vzrok najinih nesoglasij knjige, z knjigami sem jaz vzpostavila sebe, nesoglasja so drugje - in ko tako raziščeš situacije, veš kje so ta nesoglasja, jih znaš pokazat/opisat in opisat tudi svoja doživljanja.
Ker največja težava pri depresijah, je v tem, da nas "nezavedna občutenja" vodijo in mi sploh ne vemo, zakaj se npr. slabo počutimo, zakaj nam nekaj ne paše....

Ko raziščeš vse to, znaš to spravit v besede, šele takrat greš lahko v "borbo" - takrat lahko npr. možu poveš kaj ti ne paše, kaj čutiš, kako drugače ti čutiš.... - prej pa neko natolcevanje na splošno... na to moški ne padajo.... in rečejo "mah, babi se je zmešal" in grejo
Jaz sem mojega deca vzela za izziv - prav je, da vidimo tudi drugo stran, drugačno razmišljanje, ker sem dojela/sprejela, da toliko kolikor nas je, toliko mnenj je. In jaz sem morala spoznati svoja mnenja in jih tako zagovarjati, da se nisem pustila "povozit" - govorim o komunikaciji med ljudmi: prej sem se pri vsakem nasprotnem mnenju počutila ogroženo (češ, ta ni z mano), zdaj komunikacijo jemljem kot izmenjavo informacij in si ne pustim, da bi nekdo zahteval, da moram njegovo mnenje - in ja, to bi mož rad. Ampak tako ne gre več. Ker sem se spremenila. In najin odnos se je s tem tudi spremenil.
Pa so mi potem še spremembe očitali. Ej, haloooo - ni in ni konca očitkov. Pa sem spet v knjigi prebrala: "Edina stalnica v življenju je sprememba" - da če misliš, da se z leti ne spreminjaš se motiš. Stalno se spreminjaš in če ne na boljše (kar tudi čutiš) potem stagniraš.

Vzemi tudi to "depresijo" za izziv. Išči članke in beri... - res pa je tudi to, da so to tako močno vsebinske teme, da ko nekaj prebereš - lahko, da rabiš 14 dni, da v glavi to premelješ, da srce sprejme in še več časa, da pride do tvojih reakcij iz tega na novo pridobljenega znanja.
Se pa postavljamo zase celo življenje - ker načeloma je interes okolice vedno isti: da delamo po njihovo - torej.... vedno nove scene, vedno novi izzivi... nikol dolgčas ;-)

če želiš se mi lahko oglasiš na meil [email protected]

sicer pa ti želim vse dobro!
Citiraj
EQ
anketa. je napisal/a:
Briga te za slabe odnose. Glej nase in na svoje dobro počutje. V življenju moraš včasih kompletno zamenjat ves folk okoli sebe. Tako boš spoznala nove, tebi podobno misleče ljudi in življenje bo dobilo nov smisel. Miška223 je že ena od tanovih :))). Boš videla, da bo čist fajn, čeprav te je danes strah ;)). IMEJ SE RADA!!
Citiraj
EQ
miska223 je napisal/a:
Kul, si na dobri poti. Go baby :)))).
Citiraj
EQ
anketa. je napisal/a:
Očitno osebnostno rasteš, on ostaja na duhovnem istem nivoju. Ti bi rada napredovala, on te vleče nazaj. Zato je razkorak med vama vedno večji. Če se bo to nadaljevalo, bosta slej ko prej šla narazen. Njega pusti, da ostane tam kjer je, ti pa pojdi naprej. Z njim ali brez njega.
Citiraj
EQ
tikeel je napisal/a:
Moja tašča mi je, še preden sva se preselila v lastno stanovanje, pokazala zvezek, v katerem ima zapisano VSE, kar je kdajkoli kupila otrokom in vnukom (štedilnik, kolo...). Hvala bogu, da sva vse kupila sama in da me nima v črni knjigi ;))). In da moj ni mamin sinček.

Ti ji kar povej, kar te moti. Zamera gor ali dol, njen problem, kako bo to prežvečila.
Citiraj
EQ
dino91 je napisal/a:
:))) dobro napisano, te besede: "res ni vedu, da bo teb miza povedala, da je konc vajinega zakona ", so pa mega, hahahahaha
Citiraj
EQ
anketa. je napisal/a:
Kot sem že zgoraj napisala, imaš taščo, ki se vtika v stvari, ki se je ne tičejo in uveljavlja svoj prav. Imam podobno taščo. Ko si nekaj zabije v glavo, mora biti po njeno, ker v nasprotnem primeru začne pravo vojno proti vsem, ki se ne strinjamo z njo. V glavi si naplete raznorazne zgodbice: o tem kako grozni smo, da je nihče ne upošteva, mojemu diktira, da ne sme hodit k moji mami ker jaz ne pridem vedno takrat k njej, ko si zamisli (moj gre lahko k njej komot sam, nimam nič proti) in podobne egocentrične fore. Enkrat sem ji že povedala, da se naj vsak briga zase, pa je očitno pozabila. Očitno bo treba pogovor ponoviti in ponovno postaviti meje diktiranja in kreiranja najinega življenja.

Tašči povej da ti posesivno vedenje in vtikanje v vsako stvar ni všeč in basta. Pa naj ti zameri, če je tako nedorasla. Boš imela vsaj manj stikov z njo ;).
Citiraj
EQ
anketa. je napisal/a:
Tašča je uveljavila svoj prav. Pokliči jo in ji povej, da ti miza ni všeč. Če boš sedaj tiho, si oplela do konca.
Citiraj
anketa.
eclipse je napisal/a:
1. Tašča je dobila idejo, da mi potrebujemo novo mizo, ker je stara premajhna. Na skupnem kosilu 1x letno moramo jesti v dveh rundah /10 ljudi/. Več kot ne ji ne znam reči. Kako pa misliš, da bi ji morala reči?
2. V teh letih je naša stara miza služila temu, čemur je namenjena njena funkcija. Držala je krožnike in še kaj drugega tudi. Nisem imela namena kupiti novo mizo. Enkrat ja, v neki prihodnosti, ampak ne pa tako nujno.
Citiraj
eclipse
Že nekaj let odvračaš taščo od nakupa, praviš.
Meni sta zanimivi dve stvari.
1. - Zakaj sploh debatiraš z njo o čemerkoli kar se tiče TVOJEGA gospodinjstva, in
2. - V teh parih letih ko jo odvračaš od nakupa, vama ni ratal dat tok dnarja na stran, da bi kupla to novo, črno mizo?
Hmmm.
Citiraj
anketa.
miska223 je napisal/a:
Kot bi brala sebe.
Tudi meni mož reče, da so mi knjige zmešale glavo. Ampak sploh ne razlagam, kaj piše v knjigah, sploh ne razlagam, kako mora biti, ne citiram in podobno. Samo drugače gledam na sebe in njega tudi.
Prej se sploh nisva prepirala. Živela sva en mimo drugega. Navada. Zdaj bi jaz rada zdrav zakon, on pa ne ve, kaj mi je. Razumem, da mu ni jasno. Razumem, da mu je težko spreminjati ustaljen ritem. Ne razumem, da ne vidi, da ne funkcionirava na tak način. Pravi, da vsi damnes tako živijo. Mož in žena en mimo drugega.
Včasih me objame in išče premirje. Včasih sem zgrabila z vsemi štirimi misleč, da zdaj bova končno iskala skupne poti. Ampak on bi z objemom samo rad, da se neha pritisk in da se vse vrne v prvotno stanje. Za njega normalno stanje.
Padla sem v neko depresijo, za katero mislim, da je tisto najhujše minilo. Od zelene veje sem še vedno milje daleč, hitro me še potegne nazaj. On to ve, ampak moje psihične težave jemlje kot nekaj, o čemer se ne govori in kar se z voljo premaga. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da je tudi sam večkrat v depresijah! Iz katerih se ne izkoplje z voljo.
Prvič imam težave, prej sem bila vedno optimist in nasmejana. Zdaj sem vsem prijateljicam rekla, da se z njimi ne morem več družit. In se ne družim več z nobenim, ampak se ne počutim slabo.
Tudi jaz imam težave s prehrano. Vedno več in več. Žal.
Citiraj
andreya7
rešite: udar od mize,da ti ne bo vešča stara uničla zakona!!!!pejta živet na svoje,če se ne boš postavla zase,ne boš nč rešla...sploh pa ne z jokom...BE STRONG:)
Citiraj
miska223
te čist razumem ...
... sam pr men je mož ostal tak kot je - hočem rečt, da se on ne gre neke preobrazbe (ker on pravi, da je ne rabi -kar je tudi res) - problem je v meni, torej sem morala jaz začet delat na seb, postavljat svoj osebni prostor, postavljat meje, ....
.... kar je udarilo moža, so posledice (slabi odnosi z njegovo družino) in v teh odnosih, sem jaz morala dobit potrdilo, da "me podpira", da greva skupaj naprej
.... sicer pa možu ni všeč, ko berem "ta sranja" kako "sebe vzpostavt", kako se losat energetskih vampirjev - sploh mu ni všeč, in vem zakaj ne: ker s tem se tudi njemu ne upognem več - tudi on tako dobi svoj NE, takrat k mu ne ustreza (pa še neki jih imam na rezervi, k bo potreba, pa vem, da bo spet vršil pritisk name - težka bo)

in tko k se mi zdi, da sem na zeleni veji.... me prime huda požrešnost.... požrem vse... in se hkrati zavedam, da je to neravnovesje rezultat spet nekih "podtalnih sil" - k so me trenutno povozile. Skratka, še če se trudim vedet, iskat vse kar se v men dogaja - ne vem točno za kaj gre, se pa kaže tudi skozi potrebo po sladkem, brez energijska-depresivna stanja, zadirčnost, ....
... in ja, tud jaz sem imela občutek da bom šla v ku.... pa se še ne dam ;-)

sem si pa zlo pomagala z mon-om. tud tist forum z čustveno inteligenco, pa o duhovnosti...

Vedet moraš, da so ljudje, k stalno iščejo izgovore in drugi, k stalno iščejo pot. In z vztrajnostjo se vedno najde pot. Jaz sem pri ta drugih, verjamem, da ti tudi. LP
Citiraj
 
Opozorilo: Ta tema je že več kot dva meseca neaktivna. Ste prepričani, da želite nadaljevati razpravo?

Potrditev, da niste robot:

Da bi preprečili avtomatsko oddajo sporočila/registracijo, prosimo dokažite, da niste robot z uporabo CAPTCHA uganke.