Ženski in Moški čvek

Poezija

Default avatar
Mimina je napisal/a:
Bila je nekoč tema na forumu Življenje, ah to življenje (ki ga tule radi omenjajo tisti, ki na njem niso sodelovali, niti ga brali in ki je nekoč znal živeti), v kateri je mimaŠ prav za to pesem zapisala:

"Od takrat, ko sem napisala prvi verz, je minilo 15 let. Približno pet let kasneje pa so se mu pridružili še vsi ostali. Petnajst jeseni je torej že bilo vmes. In srne se vedno znova izmaknejo lovcem in pomladne meglice si po jeseni in zimi vedno znova utrejo pot in na drevju znova požene listje. Nihče ne ve, ali je ta jesen tudi njegova jesen."

Naj bo ta pomlad vaša.
Default avatar
Neko jutro sonce ni in ni vzšlo.
Izza gore, kjer je običajno vzhajalo,
se je močno svetlikalo.

Odšel sem tja in zagledal sonce,
ki je padlo na tla. Tak je videti človek,
ki je poln ljubezni, a je nima komu dati.


vir: Kerševan Rudi, Kvišku srca. Nova Gorica : Odlična hiša, 2000.
Default avatar
Ves čas nevarno igro se igrava.
Preganjava se v najbolj puste kraje,
da si potem drug drugega iskaje
lahko drug drugemu pogum priznava.

Slasti ne ločiva od bolečine
in upanja nikoli od obupa,
vsaksebi sva si, ko sva najbolj skupaj,
oddaljena želiva si bližine.

Najtèmnejšo skrivnost v ljubezni slepi
uzreva nezgrešljivo, v njenem znôju
dražljivo koža se na kožo lepi

in besno prisluškujeva si vase.
Šele ko res omagava v tem boju,
drug v drugem razočaran prepozna se.

(Ciril Zlobec)
------------------------
"And forget not that the earth delights to feel your bare feet and the winds long to play with your hair."
(Khalil Gibran)
Default avatar
iz moje zaprašene zbirke....

Osamljenost nenehno me mori,
ljubezen moja zate le gori.
Neskončno dolgo mineva čas,
štejem minute, da tvoj slišim glas.

Pogrešam žametne tvoje oči,
da rekel bi ljubim te nimam moči.
Z nasmehom si svojim očarala me,
ponoči se zbujam, na ustnicah mojih je tvoje ime.

Dežne kaplje po oknu polzijo,
misli mi k tebi bežijo .
Kamorkoli pogledam, povsod si ti,
objeti te hočem, tebe več ni.

Zima prihaja in z njo mraz,
greje me misel, na tvoj nežni obraz.
Upam, da kmalu za naju pride pomlad,
ko razumela boš, da res te imam rad.
Če tudi boš želja moja neuslišana
ljubezen do tebe, nikdar ne bo utišana.
Default avatar
Zelo lepa pesem poet... Čestitke.
Default avatar
Nocoj
zvenijo zvezde zopet kot nekdaj,
zlatijo vale, čez tihotni gaj
gredo – postoj,
da se pogovorim s teboj
pri jasnih pričah teh.
Kaj roke v mojih ti drhte dlaneh
kot plahi ptički dve?

Ker se boje,
da ne dosežejo tvojih daljin,
tvojih višin nikdar.
Ti si kot daljnih carstev sin
tuj in teman;
kot od plamenov čarnih vžgan
je tvojega očesa žar,
od mene, preko mene hrepeni –
zato, glej, vedno se bojim,
da te v daljavi ne zgubim,
glej, ker ne morem za teboj…
In ker me ljubiš ti in ker si moj,
vem: sam se naskrivaj bojiš,
da svojih dalj ne izgrešiš,
in da ostaneš sam z menoj
brez svojih daljnih, tajnih zvezd,
in da ti dolgčas bo po njih
pri meni, in tvoj duh bo tih.
Povej, ni tvoja to bolest?

Daj, naj poljubim te oči,
ki so mi v dušo gledale,
daj, naj poljubim ustnice,
ki so mi to povedale!
Za to besedo ves sem tvoj –
zdaj vidim: čutiš za menoj.

(Oton Župančič)
------------------------
"And forget not that the earth delights to feel your bare feet and the winds long to play with your hair."
(Khalil Gibran)
Default avatar
Angel

Ko tako tvoj ljubek gledam obraz,
ustnice tvoje prekriva pramen svetlih las.
V tvoji lepoti kaj hitro se izgubim
in se sprašujem - ali te ljubim?
Bova kdaj zrla si iz oči v oči...
Drug drugemu predana, odeta v sreče luči?

Koža mehka kot svila,
oči modre kot najbistrejša reka...
To me res na najslajši način poseka.
Ko tako tvoja lepota moja čustva preliva, se sprašujem,
ali v tem telesu angel biva...


Mnenja?
Default avatar
neznan97 je napisal/a:
Zelo romantično in lepo, samo tisti stavek "to me res na najslajši način poseka" je treba spremeniti...Razmišljam, pa se mi nič ne utrne....ko se mi bo, bom napisala.
Default avatar
gupi je napisal/a:
Evo:" to me res na najslajši način poseka" izpustimo, namesto tega pa: Sanjam, da si moja vila....
Default avatar
[center]ON JE BIL VETER

On je bil veter - gorje, če sem se naslonila nanj:
padla sem, si potolkla roke in obraz.
On je bil veter:
rad mi je kuštral lase, mi odpenjal obleko,
žvenketal z odpadlimi listi kakor s cekini,
mršil je trate, gore in oblake
in pletel gladino vode v bele čipke,
da me ni plašilo, kar je v globini.
To je bil veter:
drevje je pelo, trava je božala moje noge,
cvetlice so se klanjale, kadar je hodil z menoj,
oblaki so se razgrinjali, če sem želela, da sije sonce,
visoka rž je drhtela kot dlaka psa,
ki se dobrika gospodarici.
Od vsepovsod so se oglašali ptičji napevi in klici.
To je bil veter.
Kadar je hodil z menoj, je še prah na cestah oživel
in zrak je cvetel.
On je bil veter.
Kolikokrat sem si potolkla roke in obraz,
ko sem se naslonila nanj.
Vse se je zacelilo.
Svet je bil poln šepetov, žarečih oblakov in sanj,
drhtel je kakor srce na pomlad.
Človek je bil mlad ob tem vetru.
( Neža Maurer )[/center]
Default avatar
gupi je napisal/a:
Ko tako tvoj ljubek gledam obraz,
ustnice tvoje prekriva pramen svetlih las.
V tvoji lepoti kaj hitro se izgubim
in se sprašujem - ali te ljubim?
Bova kdaj zrla si iz oči v oči...
Drug drugemu predana, odeta v sreče luči?

Koža mehka kot svila,
noč in dan sanjam, da si moja vila.
Ko tako tvoja lepota moja čustva preliva,
se sprašujem, ali v tem telesu angel biva...

Super, hvala za popravek :D Mi je že bolj všeč
Default avatar
Počasi umira, kdor postane suženj navad,
ki si vsak dan postavlja iste omejitve,
kdor ne zamenja rutine,
kdor si ne upa zamenjati barv,
kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna...

Počasi umira, kdor beži pred strastmi
in njihovimi močnimi emocijami,
zaradi katerih se zasvetijo oči
in znova oživijo osamljena srca...

Počasi umira, kdor ne zamenja življenja,
ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,
kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,
kdor ne sledi svojim sanjam,
kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju
ubežati pametnim nasvetom...

Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere,
kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi;

Počasi umira, kdor uničuje lastno ljubezen,
kdor ne dovoli, da bi mu pomagali,
kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo
ali nad neprestanim dežjem...

Počasi umira, kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti,
kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve,
kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve...

Ne dovoli si počasnega umiranja!
Tvegaj in uresniči želje še danes!
Živi za danes!

(Pablo Neruda)
------------------------
"And forget not that the earth delights to feel your bare feet and the winds long to play with your hair."
(Khalil Gibran)
Default avatar
"Coming Back To Life"

Where were you when I was burned and broken
While the days slipped by from my window watching
Where were you when I was hurt and I was helpless
Because the things you say and the things you do surround me
While you were hanging yourself on someone else's words
Dying to believe in what you heard
I was staring straight into the shining sun

Lost in thought and lost in time
While the seeds of life and the seeds of change were planted
Outside the rain fell dark and slow
While I pondered on this dangerous but irresistible pastime
I took a heavenly ride through our silence
I knew the moment had arrived
For killing the past and coming back to life

I took a heavenly ride through our silence
I knew the waiting had begun
And headed straight..into the shining sun

(Pink Floyd )

http://www.youtube.com/watch?v=yjoPWxmOCtc
Default avatar
Moments

If I were able to live my life again,
next time I would try to make more mistakes.
I would not try to be so perfect. I would be more relaxed.
I would be much more foolish than I have been. In fact,
I would take very few things seriously.
I would be much less sanitary.
I would run more risks. I would take more trips,
I would contemplate more sunsets,
I would climb more mountains,
I would swim more rivers.
I would go to more places I have never visited.
I would eat more ice cream and fewer beans.
I would have more real problems, fewer imaginary ones.
I was one of these people who lived prudently
and prolifically every moment of his life.
Certainly I had moments of great happiness:
Don’t let the present slip away.
I was one of those who never went anywhere
without a thermometer, a hot water bottle,
an umbrella, and a parachute.
If I could live over again,
I would go barefoot, beginning
in early spring
and would continue so until the end of autumn.
I would take more turns on the merry-go-round.
I would watch more dawns
And play with more children,
if I once again had a life ahead of me.
But, you see, I am eighty-five
and I know that I am dying.

by Jorge Luis Borges
Default avatar
Tole je moja najnovejša pesem ...




Bila si mirna gladina tolmuna;
tvoj svet bil je oddaljen planet;
sem le kamen vržen v ta tvoj svet ...

Ni več miru;
ni več odseva na površini zamrznjenih zvezd;
le še migetanje, vrenje in drhtenje valov ...

Pride dan, ko boli;
pride noč, ko vse zažari;
pride jutro, ko jasno vem, da si ...
Default avatar
WishYouWereHere je napisal/a:
vsaka čast, upam, da je to videla the special one!
Default avatar
Mar mi ni druge zapeljati,
v njih sijaj prešibko sije,
ko na izbiro imam dve kravati,
ljubša zvesto me ovije;

čeprav slovo na vrata trka,
da se obljuba zlomi krhka.

Ali ne bilo bi prav,
kot pravijo zapisi v zgodovini,
jih mnogo sem prebral,
pravilno bistvo se zdi večini,

da izbranko vedno ob sebi imej
in ji večkrat ljubezen izpovej.

Tako se ravnal in usmerjal sem,
so moji namigi kazal ji namere,
pod čistim ognjem vedno vrem,
a niso všeč bile njej moje vere:

za trud in znoj veliko bo plačila
ampak ona tega ne bo zaužila.

Eno moč želje je zatret,
drugo je zanjo truden boj;
ščit varuh po celem je načet,
umirajoč ostane zadnji sloj;

mnogi pravijo temu up,
na meji konkurira mu obup.

Je tako dejstvo ne po moji izbiri,
tega nihče spremeniti ne more,
vztrajno vest okolici se širi,
ko le nekdo bi ji dal zavore;

naj ji ta bo vedno zamolčana,
zdaj mir in sreča sta ji dana.

As za zmago malokrat dobiš,
Moja priložnost bila je zlata;
res je, da iz izkušenj se učiš,
poraz in slavje vedno se poznata;

morda tokrat sem izgubil,
a že naslednjič jaz bom snubil.
Default avatar
WishYouWereHere je napisal/a:
Pesem je super, manjka le vejica med besedama "kamen" in "vržen". :)
Default avatar
antilopa je napisal/a:
Pesmi ne bom komentirala.... vejica pa med tema besedama ni potrebna :)
Default avatar
Pomladno - vrhunsko. Sam avtor?