Partnerska in družinska posvetovalnica

Odgovarjajo: dr. Barbara Kutnar Novak, ZDT • Jerneja Dimec Bratina, specialistka zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska terapevtka • dr. Sabina Jurič Šenk, univ. dipl. psih. • mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik - psihoterapevt

partnerju ni do spolnosti

Default avatar
[left]Živjo!

Zgleda, da je ta tema res "pomembna" in da nas več ima s tem težave. Res sem moški, vendar imam doma podobne težave. Jaz sem tisti, ki bi rad več sexal. Moja, s katero sva skupaj skoraj 20 let, pa ne. Imava dva otroka, ki nama obema pomenita vse. Sončka, vendar zaradi katerih se tu in tam tudi skregava ali vsaj grdo gledava. Oba sva izobražena in imamo svoj dom. Na zunaj delujemo super, vendar za vratmi, pa ni vse tako kot mora biti. Razumem in vem, da ima vsaka stvar dve strani in, da je potrebno se spoštovati. V teoriji poznam kaj in kako; ko pa pride do naju, pa nekako ne gre.

Po dopustu, ki smo ga imeli pred kratkim, se je samo vse zakompliciralo. Moje teženje po sexu in s tem posledično nerganje in ustvarjanje stresa pri moji, je privedlo do hudega prepira. Dejansko mi je rekla, da naj se "spokam", grem in si najdem tako, ki mi bo dala. Jaz pa tega nočem. Imam jo rad, saj mi je dala dva sončka, ki sta nama v ponos, vendar znata pa tudi "parati" živce. Glede dela doma, oskrbe in družinskih zadev, narediva oba vse. Nisem moški, ki poseda doma. Rad kaj naredim, zelo rad ji ugajam in dejansko pustim, da popoldne počiva, da bi ja imela čim manj stresa. Tu pa nastane težava. Pravi, da delam z namenom, da čakam na sex in ji neprestano težim. No lagal bi se, če res veliko ne mislim na sex (saj sem moški). Pri mojih skoraj 40.-tih letih si pač ne želim sproti gledati odraslih vsebin na netu, raje bi to doma. In ja, zavedam se tega, da pretiravam in da če delaš tako dolgo - enkrat poči.

Ko se skregava, mi je žal, saj mi res ni sam do sexa. Rad jo imam. Je dobra organizatorka, sposobna ženska in odlična mamica. Ta začaran krog pa gre k koncu. Mislim, skoraj trdim lahko, da nima nobenega drugega. Sama ima težave s ščitnico, zato ima malo več kilogramov, ki mene nikoli niso motili. Všeč mi je taka kot je. Kaj narediti? Nebi je rad izgubil. Sedaj sva res na hladnem odnosu - slika je, zvoka ni. Po eni strani si mislim, saj nisi edina, po drugi pa je nočem izgubiti. Pa nisem mevža, da bi se bal odditi. Seveda so odzadaj tudi otroci.

Seveda še to, da tole teženje, torej pomanjkanje sexa, traja že več let. Vmes sem imel sodelavko, ki je več ni, s katero sem flirtal. Nič resnega, ugajala mi je. Ona je šla narazen s svojim, pogovarjala sva se o vsem. In to je naneslo bližino. Nič fizičnega kontakta. Tudi moja je imela čvek z nekom. To je bilo dve leti nazaj. Pa recimo, da je mimo.

Težava je tudi to, da si res vzameva lahko malo časa zase. Zvečer, pa raje pred TV, ker je utrujena. En čas gre. Potem pa težim in zgleda, kot da zahtevam svoje. Vem čudno se sliši.

Rad bi tudi odčaral tale klopčič in živel z njo v miru. Radi bi kupili hišo, iščemo, pa.... Ja vem, kako lahko to načrtujemo, če pa odnosi niso poštimani.

Zgleda, da sem svoje dal ven in bolj malo svetoval ali ti odgovoril.

Pa vseeno. Lep dan vsem.[/left]
Default avatar
Alfie, kaj pa sicer dotiki, nežnost, se držita za roke, objameta in podobno?

Ščitnica pa še kaka zdravila človeka res lahko hecajo, kar se libida tiče. Ampak ni v tem problem. Problem je v tem, če eden od partnerjev v tem ne vidi problema in ga ne želi ali noče reševat. Seks je tudi telesna ljubezen, torej ljubezen. Tako da mogoče si postavljaj vprašanja tudi v tej smeri.
Ne predstavljam si dobrega partnerska odnosa brez telesnega stika. To je tako, kot ne bi pobožal svojega otroka ali kdor ima psa, da bi se naveličal božati svojega psa.
Default avatar
crnapika je napisal/a:
Glede na to, da pravite, da je VELIO drugih odgovorov ob različnem poželenju partnerjev, bi vas prosil, da nam jih tudi ponudite. Gotov sem, da bomo vseh ponujenih rešitev veseli vsi bralci. Predvsem tudi jaz sam. Zato sem to zapisal v obliki vprašanja: "Vprašanje za milijon eurov pa je: kaj narediti, če si eden želi skesati vsak dan, drugi enkrat na mesec?
Kompromis? Konsenz? Odprta zakonska zveza (za tistega,ki si želi več - če to zmore, seveda).. "

Rad se naučim kaj novega, rad imam dvom (dvomim tudi v lastne trditve).. Zato vas lepo prosim, da te potencialne rešitve delite z mano, kot ostalimi bralci.
Hvala.

Glede različnih razlogov za nižji libido, pa ste našteli stvari, ki so že zapisane v mojem odgovoru.
Pravite:
crnapika je napisal/a:
Prvi del vašega naštevanja vse sodi pod 1. točko - spremembe v telesu: sem sodijo tako vse bolezni, (ščitnične bolezni, hormonska neravnovesja... ).
Drugi del vašega naštevanja sodi pod 2. točko - čustvena odtujenost: težave z ranljivostjo, spolne zlorabe, čustvene zlorabe v otroštvu, pomanjkanje občutka varnosti ob partnerju..

Čustvena odtujenost je posledica, ki vpliva na spolnost med partnerjema. Nastane pa seveda na veliko različnih načinov, od seštevka vseh majhnih zamer, do večjih dejanj (prevara, konstantno zanemarjanje partnerja itd...)


Pravite:
crnapika je napisal/a:

Glede tega, je problem v tem, da tako kot je razlika v poželenju, obstaja tudi razlika po tem, koliko se bo kdo zazrl vase. Če je pri spolnosti še možna neposredna numerična primerjava, če uporabim v mojem odgovoru že uporabljeno: enkrat na dva dni in enkrat na dva meseca.. je pri pogovorih, povezovanju, zazrtju sam vase.. to težje ločimo.
V pogovorih s prijatelji, sodelavci ter znanci sem zaznal podobno zelo različen odnos do povezovanja, pogovorih.. skratka komunikaciji med partnerjema.
So ljudje, ki se temu izogibajo (enkrat na dva meseca, če vzamem primerjavo iz seksualno merljivega konteksta) ter drugi, ki bi o tem radi več debatirali (vsak drugi dan).
V realnosti to ni časovno merljivo. Gre bolj za to, da se del ljudi o tem sploh ne želi pogovarjati in to jemljejo kot "nebodigatreba filozofiranje", drugi ga krvavo potrebujejo.
In spet vprašanje za milijon evrov: kaj narediti, ko si en partner ne želi pogovarjati o ničemer osebnem, drugi pa si tega zelo želi?

Terapija.. seveda.. In to ne pri nekem samooklicanem terapevtu (žal je tu preveč anomalij tipa Bert Hellinger), temveč pri ustrezno kvalificiranem človeku.

In spet problem iz prakse: eden partner želi na terapijo, drugi se jo otepa: "Češ, saj sva dovolj pametna, da bova to sama rešila.."
Hkrati pa vse pogovore izven konteksta skrbi za nepremičnine, otroke, vozila.. odriva v slogu, da je drugi partner "preveč občutljiv".

Presunljivo veliko zakonskih parov, ki jih poznam živi v takšni razliki. Seksualna odtujenost se pojavi kasneje, sprva se manjko splošne komunikacije (predvsem čustvene) poskuša kompenzirati s seksualnostjo ter njenimi posledicami (beri: otroci).


Nadaljnje pravite:
crnapika je napisal/a:
S tem se žal ne morem strinjati. Prvi stavek mojega dopisa je povzetek ugotovitev psiho terapevtov: "Eno glavnih pravil seksualnosti je, da je prav to, kar ustreza obema (vsem, če jih je več)."
Če vam in vašem partnerju ustreza, da se ne uporablja racionalnih razlag, kot tudi ni potrebe po odprtih razmerjih.. prav. Vendar ne morete drugim ljudem predpisovati, kaj bo ustrezalo njim.
Tudi vaše številke čevljev ne nosijo vsi. Prav tako ne čutijo ob istem filmu, knjigi, dogodku itd. enako kot vi.
Sam bom uporabljal čim bolj pogosto komunikacijo, naj si bo čustvena ali racionalna. Ne bom pa brisal racionalnega, ker bi si s tem zbrisal pomemben del človeškega. Človek ni deljeno racionalno in iracionalno bitje. Človek je zmes obojega. Meni sta všeč obe, zato ju ne morem izločevati iz sebe.
Napačno pa seveda je, da bi uporabljal zgolj eno: zgolj čustva, ali zgolj razum.

O tem je pa že nobelov nagrajenec Rabindranath Tagore: "A mind all logic is like a knife all blade. It makes the hand bleed that uses it."

Po domače: "Um, ki ga je samo logika (racio), je kot nož, ki je samo rezilo. Roka, ki ga drži, krvavi."
Velja pa seveda tudi v obratno smer: "Človek, ki so ga samo čustva (iracio).."
De omnibus disputandum..
Default avatar
@35alfie

"Insanity: doing the same thing over and over again and expecting different results." - Albert Einstein

Po domače, bi to zvenelo takole: Norost je početi eno in isto stvar vedno znova in znova ter pričakovati drugačen rezultat.

Osebno lahko razumem vaše dogajanje, kot tudi obup. Podobno so ženske v mojem življenju uporabljale seks kot orožje. Dokaj tipičen način ravnanja Slovenke (star Jugoslovanski pregovor pravi: "Tako mlada, a več Slovenka) je, da zreducira ljubezen moškega na spolnost ter mu jo potem očita.
Proti tej logiki ne moreš nič. Zato sem vam citiral na začetku Einsteina. Še Freud bi klecnil pred Slovenko. Resno.
Vsako dejanje, je prevedano v enačbo: "To počne, da bi dobil sex." V zaledju pa je še seveda pogosto neizrečeni stavek: "V resnici me pa sploh ne ljubi/ne mara."
Tipična Slovenka je tako oborožena z logiko, da je spolnost strogo ločena od ljubezni.. če ne že dokaz NEljubezni. Torej vsakič, ko si jo kot moški partner poželiš, ona to vidi kot zavračanje, ne ljubezen..

Podobno kot pri anoreksiji, ko se ženske fizično ne vidijo več realno (ves čas mislijo, da so debele in se izstradajo tudi do smrti), se tudi glede spolnosti ne vidijo več realno.
Tega kot partner ne moreš prebiti.. edina rešitev je zunanja pomoč. Terapija, zakonske posvetovalnice, skupinska terapija itd.
Slaba stran terpij je, da ni vsak "terapevt" res terapevt. Če je pri zdravnikih to dobro določeno: imamo zdravnike, ki so klasično izšolani in zdravilci, ki to niso.. je žal pri terapevtih tako, da si to ime lahko nadane praktično vsak. Šele z vpogledom v izobrazbo in delo lahko potem presodiš ali gre dejansko za terapevta.
Nadaljni problem je seveda kvaliteta terapevta. Pardon izrazu, toda nekaj zelo mevžastih je tam zunaj in delo z njimi bi prineslo rezultat šele po nekaj 10'000 leti. Tega časa nimamo.
Tako kot je težko najti dobre obrtnike, je tudi dobre terapevte. Imamo popularne, ki pa niso nujno najboljši.

Tudi na reference drugih se je včasih težko zanesti, ker vsakomur nekaj drugega ustreza. Ampak ne glede na to, je ta pot ena izmed bolj uspešnih.
V primeru, da ni tretje osebe, so zakonske terapije 80% uspešne (statistika za zahodno EU in ZDA).

Kot sem že rekel prijatelju: "Avto voziš redno na servis, otroke na zdravniške preglede.. zakonsko zvezo, s svojo ženo, ki jo "najbolj ceniš" pa nikamor?"

Odgovora ni bilo. Življenje pa nadaljujeta kot noja. Spori, pometanje pod preprogo.. in vtikanje glave v tla kot že omenjena noja. Ona noče k terapevtu.
"Potem pojdi vsaj ti sam" sem mu svetoval. Ni šel. Strah ga je.

Raje živi naprej v "norosti", ki jo je zapisal že Albert Einstein: Ponavlja vedno znova in znova svoje ravnanje in začuda pričakuje čisto drugačen rezultat?!

Pa ni edini. Vsaj tri sodelavke so na istem.. in nekaj znank ter znancev. Začaran krog.

Boste vi prekinili svojega?

Gre namreč za to, da se na terapiji lotiš predvsem svojih napak, svojega ravnanja.. saj imaš pravico spreminjati samo in zgolj sebe.
In če sem morda do sedaj dal občutek, da je krivda zgolj na ženski strani (Slovenska spolna anoreksija).. temu ni tako. Tudi moški prispevamo k temu. Z majhnimi in večjimi stvarmi, ki postopoma utrdijo žensko v spolno anoreksičnem stanju.
Britanci pravijo: "You need two to Tango".. in res je temu tako: dva sta v partnerstvu. Nikoli eden. Nikoli ni krivda enega, vedno je obeh. Trik je pa v tem, da vsak sme popravljati le svoj del.. in če sta oba za ter se tega lotita.. je kot rečeno, večinsko uspešno. Samo se je potrebno premakniti z domačega kavča na terapevtskega.

Kdaj gresta?

Ali boste raje ostali v Einsteinovem začaranem krogu?


BTW.. Izbira psevdonima ni najbolj posrečena, saj je Alfie (obstaja tudi sodobnejša različica z Jude Lawom v glavni vlogi iz l.2004) vse prej, kot zvest moški.. je pa seveda zelo ujet v Einsteinov krog "norosti".
De omnibus disputandum..
Default avatar
35alfie je napisal/a:
Odgovor na poletno ali celoletno "sušo" pri vas doma :-) je v odebeljenem in podčrtanem stavku v priponki spodaj. Zato, preden narediš napačno potezo, svetuj ženi, da odpravi težave s ščitnico. Če se bo želela pogovarjati... Če se ne bo, ji kar pokaži tole v priponki. Nato izčrpaj vsa razpoložljiva sredstva in moči v to, da se prične zdraviti.

Sam sem imel podoben primer doma. Preštudiral vse živo, imel o problematiki vso literaturo in utemeljitve, a je bil odgovor, da z njo ni nič narobe in naj se grem jaz zdraviti, ker, da to, kar bi jaz, ne zdrži nobena, niti tri skupaj. :-) Kar seveda ne drži, vedno se najde kakšna, ki zdrži več, kot jaz. :-) Hujše težave s ščitnico se kažejo navzven tudi z odebeljenim vratom zadaj, golšavostjo, itd... in seveda, s sušo. Če se to vidi navzven, je logično, da ji ni do ničesar, kar je tudi hudo opazno :-).

Pripenjam spodaj članek za primer, da bo komu koristil, preden brez pomisleka zaključi kako poglavje svoje zgodovine po hitrem postopku. :-) Seveda, ko so izčrpana vsa sredstva in če ni variante, da bi se zadeve kamorkoli premaknile, se lahko vedno najde rešitev dobra za oba; včasih je to tudi ločitev. Nepremišljene poteze, ki jih vlečejo neuki "oškodovanci zaradi suše " :-), pa po navadi niso dobre... Mislim skakanje čez plot, brez, da bi vedeli, kaj se dogaja s partnerjem, da je tak, kot je, ker, morda si sam ni nič kriv. Je pa odgovoren za posledice, če ve, kaj je lahko vzrok "suše", a noče ukrepati v smeri odprave svojih zdravstvenih ali drugačnih težav, ki posledično krhajo in na koncu skrhajo odnos.

http://www.viva.si/Seks/2196/Libido

24. junij 2013
Libido
Avtor: Neža Žigon

(Foto: Jupiterimages)

Povezano
Nizek libido
Mož nikoli ne da pobude za seks
Bova še kdaj "prižgala ogenj"?
Hemoroidi in seks
»Dragi, tudi danes mi ne paše... …«
Libido (želja po spolnosti) je zelo pomemben, a tudi kompleksen dejavnik, ki vpliva na spolnost. Je rezultat psiholoških procesov, ki so nujni za to, da se želja po določeni osebi prevede v dejansko hotenje po spolnosti, ter različnih dogodkov in okoliščin v našem življenju. Izraža se s telesnimi in osebnostnimi odzivi. Če je libido nizek, govorimo o omejeni želji po spolnosti oziroma hipoaktivnemu spolnemu nagonu. To je najpogostejša spolna disfunkcija, ki v povprečju prizadene enega od treh parov. Vedeti pa je treba, da nizek libido ni isto kot impotenca (težave moškega pri doseganju ali ohranjanju erekcije, do katerih lahko pride tudi, če ima moški normalen libido in se zlahka vzburi) ali »frigidnost« (negativni termin, ki preprosto povedano pomeni, da je ženska »hladna« in zato sama kriva za svoje pomanjkanje spolnega nagona oziroma zanimanja).
Nizek libido lahko pokvari sicer dober partnerski odnos in spolnost spremeni v nočno moro predvsem za tiste, ki se čutijo obvezane opravljati »zakonske dolžnosti«, čeprav jim do tega ni več toliko kot nekoč, a tudi za drugo stran, ki trpi zaradi nezmožnosti zadovoljevanja svojih spolnih potreb.

Zmanjšana želja po spolnosti ali celo njena odsotnost je v sodobnih partnerskih zvezah, ki jim tempo narekuje divji vsakdan, nekaj pogostega in običajnega. Pa to ni, kot mnogi mislijo, bolezen; je le prehodno obdobje, »stanje«, ki ga morata partnerja prepoznati in rešiti skupaj. Z veliko sporazumevanja, razumevanja in vzajemne podpore. Predvsem pa moramo, če se sami srečujemo z nizkim libidom, pri sebi razčistiti, kaj nasploh pričakujemo od spolnosti in partnerske zveze, kaj si želimo, kako bi radi osrečili sebe in partnerja − ter pri doseganju zastavljenih ciljev tudi dejavno sodelovati. Saj poznate tisto: seks se začne v glavi in možgani so naš najpomembnejši spolni organ? 

Ubijalci libida
Spolni nagon je naraven – in vendar lahko zbledi ali, v najslabšem primeru, celo zamre. Razlogov za to je več. Najprej pa pojasnimo razlike med seksualno željo in fizičnim vzburjenjem. Želja (ali libido) se nanaša na vaše zanimanje za seks, vzburjenje pa se nanaša na telesni odziv, kot npr. navlaženost nožnice ali zmožnost erekcije. Ljudje z izrazitejšim libidom se navadno lažje vzburijo - in nasprotno.

1. Življenje
Življenje, skozi katero se prebijamo iz dneva v dan, je lahko velik ubijalec libida. Ko na prehodu iz mladosti v zrelejša leta prevzemamo odrasle vloge, močna želja po seksu, ki smo jo čutili na začetku partnerske zveze, uplahne. Med otroki, službo, prijatelji, konjički, skrbjo za dom in športno dejavnostjo nam ne ostane prav veliko časa za spolnost in še v tistih redkih prostih minutkah, ki so nam na voljo, je to navadno zadnja stvar, na katero pomislimo; veliko vznemirljivejša se nam, denimo, zdi misel na dober film, branje, spanje … Seveda ne gre za to, da ne bi hoteli biti spolno dejavni, ampak le za to, da se spolnost sčasoma (lahko) znajde na dnu lestvice prioritet. Prvi ukrep, ki ga moramo sprejeti na tej stopnji, je zavedanje, da seks je pomemben del odraslega razmerja in njegov pomemben gradnik; prav tako kot potrebujemo čas zase, si ga moramo vzeti tudi za partnerja, seveda karseda spontano, dobrovoljno in predvsem – prostovoljno.

2. Stres, zaskrbljenost, tesnoba
Če naše življenje zaznamuje stres, strah ali tesnoba, je seks seveda zadnja stvar, na katero pomislimo. Dileme v službi, selitev, odhod otrok od doma, izguba ljubljene osebe, težave v partnerskem odnosu, družinske težave in finančna bremena so veliki uničevalci libida. Kako naj se počutimo seksi, če nas vse dneve skrbi samo to, ali bomo zmogli odplačati stanovanjsko posojilo? Tudi če sta strah in tesnoba povezana s spolnostjo, je to lahko velik problem. Skrbi nas lahko marsikaj, od strahu pred boleznimi in nosečnostjo do tega, kako se bomo odrezali v postelji, vse to pa nas ovira pri sproščenem in voljnem pristopu k seksu.

Pomembno je, da naštete ubijalce strasti potisnemo na stranski tir. Poskrbimo, da bomo zdravi, da bo naša prehrana uravnotežena, da bomo imeli dovolj spanca in da bomo redno telovadili. Ne pozabimo na »možgansko telovadbo«: branje, pogovori s prijatelji, otroci in partnerjem itn. so vse pristopi, s katerimi se sproščamo. Zavedajte se, da sta telesno in duševno zdravje najboljši orodji za reševanje težav v spalnici.

3. Dolgočasje
Čeprav so cilji večine partnerjev usmerjeni v utrditev monogamnega razmerja, je lahko prav družinsko življenje velik ubijalec spolnega življenja. Povsem normalno je, da smo po dvajsetih letih skupnega življenja zdolgočaseni ali da nas partner ne vznemirja več. Do tedaj smo namreč naredili vse, kar smo imeli narediti oziroma pokazati … ter določili pravila partnerske igre in odmislili vse, česar ta pravila ne dovoljujejo. Celo pari, ki so skupaj šele nekaj mesecev, utegnejo zapasti v rutino; po prvem navalu zaljubljenosti nenadoma ugotovijo, da v misijonarskem položaju seksajo ob torkih, četrtkih in petkih – saj ne, da je z urnikom kaj narobe, toda malce spontanosti le ne škodi. Zato je pomembno, da se vrnete nazaj, pozabite na vse, kar vam je všeč in kar vam ni, ter gledate na spolnost kot na povsem novo izkušnjo. S partnerjem se pogovorite o tem, kaj mu je v postelji všeč in kaj bi rada preizkusila; morda potrebujeta le drobno popestritev. Pojdita v trgovino s spolnimi pripomočki in si kupita katero od vročih igračk. Skupaj poglejta seksi film in skušajta oponašati glavne igralce. Sprehodita se skozi ilustrirane spolne priročnike. Morda bo sprva nekaj zadrege, a če bosta odprtih glav, bosta kmalu popestrila odnos.

4. Težave v partnerskem odnosu
Kakovost partnerskega odnosa v veliki meri vpliva na spolno (ne)zadovoljstvo in željo po spolnosti. Nerešeni konflikti ali neizražena jeza v partnerskem odnosu lahko blokira seksualno željo enako kot negativni občutki do partnerja in zveze nasploh, skrivnosti ali čustveno vznemirjenje. Če gojite do partnerja negativne občutke, lahko v vaših očeh drastično upade tudi njegova privlačnost (ki se morda celo nikoli več ne vrne!). Najsi gre za kaj preprostega, kot je pomanjkljiva telesna higiena, ali bolj zapletenega, kot je nezvestoba – v vsakem primeru morate, če želite znova občutiti spolno privlačnost do partnerja, čim prej ukrepati. 

Pri tem je na prvem mestu sporazumevanje; pomanjkljivo sporazumevanje ima za posledico samo povečevanje težav in krepitev konfliktnosti v odnosu. Dodatno zadevo poslabša, če je enega od partnerjev sram izražati svoje spolne želje in preference; to, da partnerju ne povemo, kaj nam je všeč, je lahko pomemben vir frustracij in nezadovoljstva. V zdravem odnosu partnerja poznata želje drug drugega, se zanje iskreno zanimata in jih izražata; če se o spolnosti ne pogovarjata in če ne upoštevata teh želja, se seks lahko zdi kot obveznost, nuja ali prisila. Kadar pogovor ne pomaga več, naj se partnerja odločita za terapevta; težava imajo nemara globlje korenine, kot sta sprva menila.

5. Nosečnost
Med nosečnostjo je »prizadeto« vse telo. Hormonska neravnovesja na žensko vplivajo telesno, duševno in čustveno. Pogosta spremljevalca nosečnosti sta utrujenost in pomanjkanje železa, zato se lahko začasno spremeni tudi moč želje po seksu. Nekatere nosečnice v tem obdobju ne marajo spolnih odnosov, ker se bojijo za otroka, ker jim ni prijetno ali se počutijo neprivlačne. Po drugi strani imajo nekatere nosečnice zaradi vpliva hormonov in povečanega pretoka krvi v nožnico močnejši spolni nagon. Zanimanje za spolnost je lahko v različnih fazah nosečnosti različno.

6. Težave s samopodobo
Skoraj vsak med nami ne mara kakega dela svojega telesa: premočnih stegen, povešene zadnjice, velikega nosu, majhnih prsi, poraščenega hrbta itn. Dejstvo je seveda preprosto in kruto: v spolnosti lahko uživamo le, če imamo dobro samopodobo oziroma smo si, povedano poenostavljeno, všeč. Nihče med nami sicer ni v celoti zadovoljen s svojim videzom, vendar se večina nauči živeti z njim. Če vam to ne uspeva, morate ukrepati. Vsakič ko se zalotite, da imate negativne misli o svojem telesu, jih skušajte nevtralizirati s pozitivnimi mislimi o sebi. Če ste obsedeni z velikim trebuhom, si priznajte, da imate res čudovite oči ali izredno mehko kožo. Ko se boste enkrat počutili vsaj malo seksi – ne glede na to, kakšnega je vaš videz – se bo vaš spolni nagon okrepil. Seveda to ne velja v primeru, če imate izrazito čezmerno telesno težo; v tem primeru se morate najprej odločiti za dieto in poiskati strokovno pomoč. Pomembno je, da premagate negativno samopodobo, šele potem boste lahko imeli zadovoljivo spolno življenje.

Na tem mestu velja omeniti tako imenovano spolno identiteto: ta je pri številnih ženskah zakoreninjena v njihovem občutku za privlačnost za moške, ki običajno temelji na privlačni zunanjosti (lepem telesu). Ko se telo v srednjih letih začne spreminjati, se počutijo neprivlačne in posledično izgubijo zanimanje za spolnost. Biologi ugotavljajo, da so ljudje pravzaprav edina vrsta, pri kateri se ženske spolno vzburijo z lastnimi feromoni – »počutiti se seksi« je torej nujen predpogoj za spolno željo. Nekatere ženske so vzgajali v prepričanju, da je neprimerno imeti spolne želje in potrebe, da je to nekaj, česar se je treba sramovati. Ženske, ki nikoli niso bile samozavestne glede svoje seksualnosti, v srednjih letih raje žrtvujejo svoje spolno življenje, kot da bi postale samozavestnejše pri izražanju svojih potreb in pričakovanj v postelji.

7. Staranje
Staranje je »krivo« za številne neprijetne telesne spremembe: izgubo kostne mase, nagnjenost k boleznim, bolečine v sklepih, sive lase, zmanjšan ték, inkontinenco, motnje spanja, gube … ter zmanjšano željo po spolnosti. Menopavza in zmanjšana proizvodnja estrogena (ta povzroči suhost nožnice in tanjšanje nožničnih sten, zaradi česar je spolni odnos lahko boleč) sta glavna razloga za padec libida v starosti, k temu pa pripomorejo tudi strah, depresija in tesnoba zaradi staranja. Že dejstvo, da ženska nima več rednih ovulacij ali jih sploh nima več, lahko zmanjša njen libido. Študije kažejo, da lahko zdravljenja, h katerim se ženske zatekajo, da bi nadzirale simptome krize srednjih let, zmanjšajo željo po seksu, saj telo oropajo potrebnih hormonov. Na majhno seksualno željo vplivajo tudi težave s ščitnico, slabokrvnost ali depresija, a tudi spremenjene prioritete (žensk in moških!). To je namreč izredno intenzivno življenjsko obdobje (skrb za gospodinjstvo, skrb za starajoče starše, odhod otrok od doma in s tem povezane skrbi, povečan obseg dela v službi, skrb glede upokojitve itn.), v katerem spolnost nenadoma ni več na vrhu lestvice partnerskih prioritet.

Ženske, ki se srečujejo z menopavzo, se morajo predvsem zavedati sprememb, ki se dogajajo z njihovim telesom, ter te spremembe sprejeti oziroma za njihovo blaženje obiskati zdravnika ter se posvetovati o primernih oblikah hormonske terapije.

8. Pretekle spolne zlorabe
Žrtve spolnih zlorab imajo pogosto težave s telesno intimnostjo, ker ves svoj čas namenjajo zdravljenju telesa in duha, le malo pozornosti pa namenjajo svoji seksualnosti. Pomembno je, da si žrtev spolne zlorabe vzame toliko časa, kolikor ga potrebuje, in da ne dovoli, da bi jo kdorkoli silil v intimnosti, dokler na to ni pripravljena.

9. Zdravila (preventivna in kurativna)
V povezavi z nizkim libidom pogosto omenjajo kontracepcijske tabletke. K njemu »pripomorejo« tudi pomirjevala, antidepresivi, zdravila za zdravljenje visokega krvnega tlaka in nekatera druga zdravila. Vaš spolni nagon lahko trpi tudi, če imate bolezen, ki ni povezana z vašim libidom. Posvetujte se z zdravnikom, ki vam lahko ponudi drugo zdravilo – seveda pa zdravljenja ne smete prekiniti sami.

10. Bolezni ter psihološke in zdravstvene motnje in težave
K znižanemu libidu prispevajo tudi motnje in bolezni, kot so erektilna disfunkcija, hormonsko neravnovesje, motnje presnove, motnje hranjenja, stres, tesnoba, poporodna depresija in depresija nasploh, inkontinenca, prometne nesreče itn. Nanj pomembno vplivajo tudi hude bolezni, kot so rak (živeti z rakom je telesno in duševno izredno naporno), artritis (ta povzroča bolečine in zatekanje sklepov, omejuje gibljivost in spolnost spremeni v bolečo izkušnjo), diabetes, bolezni ledvic (povzročijo lahko hormonska neravnovesja in poškodbe živcev, kar posledično vpliva na željo po spolnosti), poškodbe hrbtenice itn. Na libido slabo vplivajo tudi čezmerna telesna teža, anoreksija, alkoholizem in odvisnost od drog.

11.  Fizični vzroki
Ti so redkejši, a tudi vplivajo na libido. Značilen tovrsten razlog je, denimo, boleč spolni odnos, a tudi poporodne težave ipd.

12.  Napačna prehrana
Priznajte – nikdar ne bi rekli, da obstaja povezava med libidom in prehrano. Napačna prehrana namreč vpliva na hormonsko neravnovesje, enako velja za diete. Zlasti problematične so diete z malo maščobami: telo namreč za tvorbo hormonov, ki jih ženske potrebujejo za normalno spolno odzivnost, potrebuje lipide.
Kako vemo, da je na libido nizek?
Znaki so preprosti in zelo očitni. Manj pogosto ali sploh ne razmišljamo o spolnosti in ne fantaziramo več tako pogosto kot nekoč. Misel na spolnost nas ne vznemirja, ne predstavljamo si žgečkljivih situacij, ki bi nam pognale kri po žilah. Nismo več pobudniki spolnosti in nasploh je želja po njej majhna. Pomembnejše nam je vse drugo: služba, gospodinjska opravila, konjički, branje, gledanje televizije in druge dejavnosti, s katerimi se zamotimo bodisi prostovoljno bodisi samo zato, da se izognemo spolnosti – ker je preprosto ne potrebujemo. Želja po seksu je odsotna tudi po daljši (večtedenski ali celo večmesečni »abstinenci«), prav tako ne čutimo več potrebe po samozadovoljevanju.

Kaj je normalno
Padec libida ima lahko negativne posledice za partnersko zvezo. Dodatno na to vpliva dejstvo, da živimo v »hiperseksualizirani« družbi, v kateri nas mediji nenehno prepričujejo, da se ženske spolno vznemirijo že s tem, ko odprejo stekleničko novega šampona, in da je pravi moški samo tisti, ki ima kot maratonski ljubimec vedno pripravljeno »orodje«.

Še preden se odločite za posvet pri strokovnjaku, razmislite o naslednjem. Če ste zaradi nizke želje po spolnosti frustrirani, je pomembno, da imate razumevajočega partnerja, ki vas podpira in vam pomaga rešiti težavo, ter da ste prizanesljivi do sebe. Telo ni enako telesu in »normalen« spolni nagon ne obstaja. Vaš osebni občutek za to, kaj je »normalno«, opredeljujejo vaši občutki do spolnosti nasploh in to, ali ste zadovoljni s tem, kako jo izražate. Če spadate med srečneže, ki so povsem zadovoljni s svojo seksualnostjo, si čestitajte; če ste kot množica drugih, ki menijo, da potrebujejo malce spodbude, se za to potrudite. Vendar ne upajte na čudež, saj ni rečeno, da bodo ukrepi, ki pomagajo drugim, pomagali tudi vam. Predvsem pa bodite potrpežljivi. Za začasno rešitev in prijetno spodbudo si privoščite seksi igračko ali dve in nato … nato pojejte košček čokolade. Saj ste menda že slišali za to, da je čokolada afrodiziak?

Padec libida pri moških
Hormon, ki vpliva na željo moških po spolnosti, je testosteron. Izredno nizke ravni testosterona so lahko neposreden razlog nezanimanja za seks. Omeniti velja, da je nizek libido pri moških veliko manj pogost od impotence, s katero ga ne gre zamenjati: večina moških s pomanjkanjem libida lahko doseže erekcijo, vendar nima želje po seksu (ali pa se je ta zelo zmanjšala).

Padec libida pri ženskah
Ta je veliko pogostejši kot pri moških. Padec libida pri ženskah ni povezan z nezmožnostjo doseganja orgazma; ženske z nizkim libidom dejansko nimajo prave potrebe (želje) po spolnosti, niti jih misel nanjo ne vzburi. Ženske z nizkim libidom imajo manj seksualnih fantazij, seks se jim ne zdi zanimiv in redko masturbirajo. Na ženski libido bolj kot pri moških vpliva skupek konfliktov v odnosu, čustvenih težav in napetosti, minulih travm, hormonskih neravnovesij in telesnih odzivov.


Lep pozdrav
marinec
Default avatar
@Stepni_Volk: Vsako dejanje, je prevedano v enačbo: "To počne, da bi dobil sex." V zaledju pa je še seveda pogosto neizrečeni stavek: "V resnici me pa sploh ne ljubi/ne mara."
Tipična Slovenka je tako oborožena z logiko, da je spolnost strogo ločena od ljubezni.. če ne že dokaz NEljubezni. Torej vsakič, ko si jo kot moški partner poželiš, ona to vidi kot zavračanje, ne ljubezen..


No, s tem se vsekakor ne morem strinjati. Pa ne zato, ker bi sodila vse po sebi, temveč zato, ker razne raziskave, ankete, analize in študije VZROKOV za to in ono govorijo drugače. In ne le to: večina strokovnjakov verjame, da je pri ženski spolnost veliko bolj povezana z ljubeznijo kot pri moškem. Pretirano poenostavljeno rečemo, da ženska seksa, ker ljubi, moški pa ljubi, ker seksa. Seveda to spet ne velja kar počez, vsekakor pa nekaj je na tem, že z antropološkega gledišča. Knjige, kot je npr. Seks ob zori, so zato smiselno branje, da dobimo širši vpogled v korenine teh zadev, v njihovo "prazgodovino", seveda pa je to le košček sestavljanke; ne le biologija in psihologija, tu so pomembne tudi druge, družbene okoliščine, pri čemer ne smemo zanemariti vpliva patriarhata in cerkvene "spolne vzgoje". Moški je torej (bil) glavni tako pri služenju denarja kot pri odločanju in vedenju; imel je vse pravice, ženska pa zelo malo ali nič - zato se je naučila spolnost izrabljati kot orožje, da je morda vsaj tu in tam kaj dosegla. O vplivu Cerkve na našo spolnost izveste več, kot bi najbrž sploh želeli :), če preberete knjigo Evnuhi za nebeško kraljestvo. (V njej boste izvedeli tudi, od kod "romantični" običaj, da ima nevesta v cerkvi tančico, in kaj v resnici pomeni krst, tudi krst novorojenčka.) Ne le, da je Cerkev predpisovala misijonarski položaj kot edini "dovoljen" (in predpisovala celo, na kaj naj med njim partnerja mislita), temveč je bilo uživanje pri seksu greh, ženski orgazem pa, pozor, velik greh! Poroka kot predpogoj za seks (torej se moraš zavezati z nekom živeti do smrti - ločitev ni bila sprejemljiva - ne da bi prej sploh preizkusil, kako se ujemata v spolnosti), seks zgolj v namen reprodukcije in (s cerkvenim odobravanjem!) kot "zdravljenje moškega nemira", masturbacija smrtni greh ... Kdo tu večinoma ni doživel orgazma, je pa zato nosil posledice "naskokov" (pogoste, tudi zaporedne nosečnosti, porodi, skrb za kopico otrok), je menda znano.

Zgornji citat Stepnega Volka ni brez zrna resnice, tega ne tajim. Seveda je do tega prihajalo. Morda je bilo pred 30, 50 in več leti res "tipično" tako. Zakaj pa je bilo tako? Ker smo ženske taki racionalisti, taki logiki? Nikakor. (Ne pravim, da nismo sposobne biti razumarske in uporabljati logike, ni pa to naša osnovna in prevladujoča značilnost.) Vzroki za to, da ženske ob moškem poželenju niso prepoznavale ljubezni, so zapisani v zgornjem odstavku (pa še več jih je). Za žensko je seks marsikdaj pomenil življenjsko nevarno dejavnost. Žal. Tudi to priznavajo strokovnjaki. Nekatere ženske so ob grobem seksu umrle (še posebej je to mogoče, žal še dandanes, v državah, kjer ženske že kot deklice "zašijejo"). V zgodovinskih knjigah beremo o graščakovi "pravici do prve noči" (konkretno na Slovenskem!). To ni pomenilo le tega, da sta morala bodoča zakonca dobiti njegovo dovoljenje, tudi ne le tega, da je imel (oz. si jemal) pravico, da nevesti vzame nedolžnost, temveč tudi to, da če je bil ravno take volje, jo je predal še svojim hlapcem, da so si jo privoščili. Zato se je dogajalo, da so ženske zaradi vseh teh posilstev namesto v zakon odšle v - smrt. Posledica seksa - nosečnost - je prav tako dolgo pomenila nevarno stanje, in isto velja za porod.

Danes je k sreči vsaj malo (ali pa tudi precej - odvisno od tega, kje živimo, s kom, kakšni so naši nazori ...) drugače. Bolje. Kljub temu je mentaliteta patriarhata in vse, kar vleče za seboj, še zelo prisotna v naši družbi. Na obojih, moških in ženskah, je, da to presežemo. Ne obsojam moških vsepovprek, nikakor, zlasti dandanes, ko so razmere le drugačne, nosimo ženske velik del odgovornosti, da se določene stvari nikakor ne spremenijo. Genski spomin, vzgoja, družbene norme in pričakovanja ... če temu slepo sledimo, smo pač vsi skupaj še vedno v začaranem krogu.

Kot ženska pa bi tu navedla še dejavnike, ki so po mojem mnenju odločilni za to, da si ženska spolnosti želi (vsaj tri- do štirikrat tedensko):
1. ustrezna samopodoba
2. zadovoljujoč, spoštljiv, ljubeč in varen partnerski odnos (to vključuje resnično intimo, ne seksualne, ampak čustveno, duhovno bližino med partnerjema, pogovore o vsem, ne le o "logistiki družinskega oz. partnerskega življenja" ...)
3. občutje ženske, da je seksualno privlačna za partnerja (kot je zapisano tudi v citiranem članku v prejšnjem prispevku); to pomeni tudi več ur pred seksom kakšen nežen, intimen dotik, pogled, poljub, morda "vroč" SMS, potem, ko k zadevi "pristopimo", pa spet; zame ni večjega afrodiziaka kot poželjiv moški pogled, dotik, ki da vedeti, da si me želi, ne le za svoj užitek, ampak za skupnega
4. orgazem. Pošteno se vprašajmo: koliko bi bilo moškim do seksa, če bi vedeli, da je zelo malo verjetno, da bodo sploh dosegli orgazem? In kakorkoli bi nekatere ženske rade zavile v celofan, da saj je pa tudi sam seks lep, ker je to bližina, nežnost, dotik, objem ..., pa kako so srečne že zato, ker omogočijo orgazem svojemu partnerju - spet: bodimo pošteni: brez orgazma seksu manjka nekaj bistvenega. To ne pomeni, da je orgazem edini smisel in edina lepota seksa, seveda ne. Ampak če ga ni, je vse skupaj žaltavo. Morda prvih petdesetkrat še ne, potem pa!

In tu je velik problem. Iz ženskega orgazma smo vsi skupaj spletli grozljiv gordijski vozel. Od nekdanjega prepričanja, da ženski itak "ne more priti", cerkvenjaškega žuganja z večno pogubo, če bi si drznile dosegati "veliki O", pa vse do zloglasnega "fejkanja", torej zaigranih orgazmov. Zakaj ženska orgazem zaigra? Vzrokov je več. Čuti, da ni "popolna ljubimka", če ga ne doseže, skrbi jo, da bo izpadla frigidna, naveličala se je seksa in hoče, da se moški neha truditi, saj se itak ne bo zgodilo ... Vozel pa se razširi v celo mrežo, ker s to lažjo ženske moškim vzbudimo prepričanje, da nam je itak takole mimogrede, "zlahka", zgolj ob koitusu ali pač tistem, kar je počel, kar "prišlo". In tako pride do tega, da na forume kapljajo taki zapisi: "Ob seksu s fantom ne doživim orgazma. Fant pravi, da z njim ni kaj narobe, saj je njegovi bivši /njegovim bivšim/ pri seksu z njim vedno prišlo."

Veliko anket in raziskav na to temo obstaja, in slika je bolj klavrna. Približno tretjina žensk priznava, da med seksom nikoli ne doživi orgazma. V nekaterih raziskavah pa celo več kot polovica. Seveda za dosego ženskega orgazma ni pomembna le "tehnika", ampak še cel kup drugih reči (ki sem jih naštela zgoraj, pa še kaj zraven - odvisno od posameznice); je pa ravno ta tema tista, ki bo najdlje zamolčana. Če bo partnerka že zbrala pogum in se odprla in se poglobila vase, zakaj ji ni do seksa, bo prej našla druge odgovore (npr. "skrbi me, da smrdim", "ne počutim se seksi, ker sem debela", "vzgojena sem bila, da je seks nekaj grdega" itd.) kot pa sebi, kaj šele partnerju priznala, da ne doživi orgazma. In ko enkrat začneš o tem lagati, si "pečen". Kako boš po letih zveze sposoben priznati partnerju, da že 5, 10, 20 let hliniš orgazem??? Tega so sposobni le redki.

Sama sem prepričana, da če ženski ni do seksa, je vzrokov več (izvzemam zdravstvene razloge, ki so poglavje zase), vsi pa so potrebni razrešitve, tako tisti, ki izvirajo iz same ženske, kot oni, ki izvirajo iz partnerskega odnosa ali neposredno od partnerja. Pri tem pa je nujno, da smo res pošteni sami do sebe. In prav to je tako zelo težko! Vedno je lažje iskati (tudi namišljene) probleme od zunaj in s prstom kazati na nekaj, nekoga, kot zagrebsti vase in se soočiti s samim seboj.
Default avatar
Bom še jaz na kratko vskočil.

Punce, ženske, dolgoletne spremljevalke, nekaj bi vas rad vprašal, ali ste se kdaj vprašale če so mogoče vašemu partnerju bolj všeč fantje kot punce? Kajti ni normalno, da si moški nebi zaželel vročega spolnega odnosa. Vse skupaj kar ste napisale, žal meji na zavrtost, saj je seksualni nagon najmočnejši nagon, pred hrano itd.

In ja, nezainteresiranost lahko jemljete kot žalitev, saj z vami ni nič narobe, razen če ste se sprijaznile z meniškim življenjem v celibatu.

Lep pozdrav
Default avatar
Pozdravljeni!

zanima me naslednje, kaj narediti ce se dva ne ujameta v zeljah v spolnosti.
recimo, da si on zeli zadovoljit samo svoje potrebe na drugega pa pozabi in si tega niti ne zeli resit, ker mu ugaja tako kot je. sicer sili nic, skoraj vedno da on pobudo vendar samo za oralni seks, to bi veckrat. za seks pa se ne zmeni, je dolgocasen in si ga zelo malokrat zazeli 1x na 2 meseca. ce mu povem kaj si zelim rece, da sem s tem tecna in se umakne.
ali v takem primeru se vzrtajat
Default avatar
te razumem tud jaz imam probleme se večje sploh ni poljubov objemov ko greva spat pa hladen kot špricer se vleže in meni nič tebi nič kar zaspi
Default avatar
SabinaStanovnik je napisal/a:
Res lepo napisano, tako kot se stvari odvijajo v realnosti.
Pri nama je ravno obratno, ona ni bila nikoli zainteresirana pretiroma za te stvari tako da sva po dvajsetih leth zakona popolnoma brez seksa.Žalostno ,ponavadi se moški pri takih situacijah zatečemo k samozadovoljevanju in dobimo svoje da drug račun.
Default avatar
modrec je napisal/a:
točno tako
Default avatar
modrec je napisal/a:
Kako bi ljubezen premagala vse razlike, če ni seksa?
Kako bi seks premagal vse razlike, če ni ljubezni?
So lastne izkušnje edino merilo?
Default avatar
Dejstvo je da raven toatesterona po 30 letu začne drastično upadati in je lahko tudi to razlog slabe erekcije. Predigra bi prej morala biti stimulans kot nasprotno. Lahko pa predlagam da se mož poslužujejo naravnih alternativ kot so maca, tribuni terestris in ashwaganda katere naravno dvigujejo nivo testosterona... samo da ne bo potem podivjal ;) vsaj izgovora ne bo da ne more ;) good luck

Moderatorji

dr. Barbara Kutnar Novak , ZDT
Barbara Novak
Jerneja Dimec Bratina , specialistka zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska terapevtka
JernejaDimecBratina
dr. Sabina Jurič Šenk , univ. dipl. psih.
Sabina_JuricSenk
mag. Uroš Drčić , transakcijski analitik - psihoterapevt
Uroš Drčić E-posvet