Knjižni molji in pravopis

Odgovarjajo: Nataša Purkat, univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture • mag. Gordana Rodinger, prof. slov. j. in zgodovine

Kje so meje literature?

Default avatar
Potemtakem čestitam za knjigo! Lepo tudi od Dnevnika. Iz bogatih izkušenj pa vem, da mora avtor kar sam poskrbeti za reklamo. Poglejte tistega štajerskega slavčka! Naj ne zameri, ampak po moji skromni sodbi niti nima posluha, pa se o njem govori in piše več kot o Pavarottiju. Res pa je, da se človeku včasih sploh ne ljubi potruditi. Ampak to bi lahko rekel jaz, ki sem na koncu pisateljske poti, vi pa ste še mlad in bi morali zbrati potrebno energijo za zagon. Res, da je problematičen jezik vašega pisanja, mislim na izrazoslovje, vendar pa se meni zdi nagravžno pisati o rožnatih oblačkih in dehtečih vrtnicah. Nekako se mi zdi vse skupaj mimo. Tu se najin pogled res ne ujema s slovenskim puritanstvom. In to puritanstvo pri Slovencih izgine takoj ko gre za potrošniško miselnost, za razumevanje drugačnosti in drugačnih - tu so lahko pokvarjeni do obisti, pa nikomur nič. Ampak kaj hočemo! Prekleto prav je imel Novak, ali kako se že piše avtor Zlata, dišav in kadila. Že takrat, ko smo živeli v Jugi in nam je bilo razmeroma lepo, je videl svojo bodočnost (bodočnost umetnika) na otoku, izgubljenem sredi morja, kjer je njegova edina naloga prinašanje kahle (nočne posode) tašči, da se vanjo usirje enkrat ali dvakrat na teden. In tisto taščino sranje primerja s prihodom apokalipse ...
Default avatar
Ugovor vesti
Ministrstvo za šolstvo in šport -- Učni načrt za slovenščino (2011), tudi Waldorfski

23.09.11 11:18
Spoštovani starši, spoštovani odrasli,

kaj menite o odgovornosti Ministrstva za šolstvo in šport, ki je v posodobljen učni načrt za Slovenščino (2011), tudi Waldorfski (2009), predlagalo avtorja, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje po KZ 176/II. že leta 2000.

Preberite citate, ki so sicer vzeti iz konteksta, poglejte avtorjeve risbe v knjigi Barovnov mlajši brat, preberite knjige predlaganega avtorja in sami presodite ali Ministrstvo za šolstvo in šport upošteva 56. člen Ustave RS, ki govori o pravicah otrok, s tem, ko predlaga besedila s pornografsko vsebino z udeležbo otrok in za otroke, obsojenega avtorja in s tem daje legitimnost zadevi.

Avtor ima preko MŠŠ ipd. ustanov okrog 500 "literarnih" delavnic za otroke od 2. razreda OŠ, za delavnico dobi okrog 200 EUR ter skupaj z učenci piše knjige (Mal, Vitan. Pisanje v dvoje. Primorska srečanja: revija za družboslovje in kulturo ISSN: 0350-5723.- Let. 23, št. 213 (1999), str. 18-20).

Prosim, preberite avtorjev esej z naslovom Mortimer in presodite sami -- o ravnanju Ministrstva za šolstvo in šport ter drugih odgovornih ustanovah -- Ino Knabino. "MORTIMER|." Sodobnost (1963-) letnik 42. številka 8/9 (1994). [www.dlib.si]

V imenu otrok, ki nimajo mogočnih in zvenečih odveniških pisarn, vas prosim, preverite informacije (citate, risbe, kontekst), oglasite se, predlagam, da niste tiho in da se dejansko, ne pa papirnato zavzamete za otroke in otrokove pravice.

________________________________________
1. “Počakaj na fotografa! Slikal bo naše ritke za neko revijo. Če bomo pridni, bomo za nagrado dobili rakete. Zdaj se pa igrajva! Ubogaj me in lepo ti bo! … Zdaj pa sleci hlače! … Nič druga ti ni treba početi kot se s prstom drezati po tvojem malem kraljestvu.“ str. 18-19.


Vitan Mal, 1970: Moj mali ubogi deček ali pravljica o seksu 1970. Mlada pota, 1970, leto 7, št. 3-4 str. 18-19.

________________________________________

2. “Muri je zabevskal. … Vrh nasipa sta Evgen in Rok naletela na teniško krilce in nič manj belo majico. Dobro sta vedela, čigave so cunjice! Muri jih je temeljito prevohal. Rok mu je početje zavidal – kaj bi dal, da bi se znašel na njegovem mestu! Izkoristil bi pasje pravice. str. 38

“Muri je ponovno zabevskal. Pustil je Katarinina oblačila in se vrinil med para golih deških nog; obstal je nepremično, z usločeno prednjo tačko, kakor lovski pes na preži. Tudi tisto, kar sta počela (Rok in Evgen) v kabini, ni bilo za dekletova ušesa, ampak saj nikjer ne piše, da bi morala poznati vsa njuna pota!” str. 40

Vitan MAL, 1996: Nedelje nekega poletja. Prešernova družba, Vrba. V: Mojca HONZAK, 1999: Dober dan življenje: berilo za sedmi razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga. Ponatisi 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005.

“Zato si je oddahnil, ko je s sprevodom vred krenil k izkopanem grobu. Tam jih je čakal kamnit angelček Juretove velikosti. S prstom, najedenim od zoba časa, je kazal pod nebo in se ob tem skrivnostno smehljal. Kratka srajčka mu je odkrivala deško oglate, še ne povsem izoblikovane noge. S svojo podobo je deloval tako navihano, da Nejc nekaj časa ni umaknil pogleda z njega.” Str. 123


Vitan Mal, 1996: Nedelje nekega poletja. V Ljubljani: Prešernova družba, Vrba.

________________________________________

3. “Aleš je odkritje pograbil z obema rokama. Ni več pritiskal na fantov prsni koš, pač pa je oklepal njegov vrat, tako da ni mogel obrniti glave S strastno zagnanostjo se je spravil nad uhelj. Nekaj časa grizljal zvijal mečico, potem pa je skušal z jezikom prodreti v tesni rovec . Žiga je pihal, cvilil, se zvijal s celim telesom, a vse zaman! Vse se je vleklo v nedogled, mislil je, da bo znorel. Občutek nemoči mu je priklical v oči solze, v mehurju pa je začutil že dobro znani pritisk.” Str. 107

“Žiga je spet lažje zadihal. Ni pa bil s tem rešen mučenja, saj je okrog gležnja začutil Aleševe prste. Privzdignili so mu nogo in ga v eni sami potezi raznogavičili. Ko je pričakoval žgečkanje po podplatu, se je zgodilo nekaj povsem drugega! Aleš si je stlačil v usta palec njegove noge. Neboleče ga je stiskal z zobmi in dražil z jezikom, da se mu je po bradi cedila slina. Str. 108 “Žiga je trznil od presenečenja. To, da je dedec pihal v njegovo uho in mu lizal uhelj, bi še razumel, ni pa mu šlo v glavo, kako lahko odrasel človek liže del okončine, ki večino dneva prebije v nogavici in smrdljivi supergi! Če se je še toliko tuširal in skrbel za telesno čistočo, je nekaj neprijetnega vonja in umazanije vseeno ostalo na koži! str. 109 “Zadnjica ga je skelela, zato je po njej povlekel s prsti. Začutil je mokroto. Ustrašil se je, da mu teče kri, a se je izkazalo, da je šlo zgolj za Aleševo slino. str. 109 “ “Tole je prispevek za tvojo žepnino,” je Aleš iztegnil roko z bankovcem.” str. 110 “Te boli?« je vprašal. »Kaj naj naredim, Žiga? Ne povej mami, lepo te prosim. Kupil ti bom vse, kar si bos želel Nikoli več ne bom silil vate. Poglej, zdaj le grem na pivo. Toliko, da bom lahko sploh zbrano mislil. Potem te pridem obleč, se prej pa poklicem reševalce. Mogoče imaš pretres možganov, zato se naprej lezi Čisto pri miru. Tudi razbitega stekla je vse polno okrog tebe. Mami bova rekla, da si se preoblačil v kopalke. Premotil te je Muri. Začel si se z njim igrati, pa si se pri tem po nesreči zaletel v balkonska vrata. Padel si in obležal. Jaz sem te našel in poklical reševalce. Bo slo tako, Žiga? Odgovori, moj dragi fant!« str. 247

Vitan MAL, 2003: Žigana. V Ljubljani: Prešernova družba.

________________________________________

4. “Pomislil sem na pijanca in se pripravil na njegovo pijansko nadlegovanje, toda v črepinji zrcala sem uzrl obraz suhljatega moža z naočniki. … V meni je vzbujal občutek zaupanja, zato nisem nasprotoval njegovemu povabilu na prigrizek. … Nežno mi je položil roko na zatilje …. Igral se je s prsti. Z enim mi je silil pod lase, z drugimi me je ščegetal za ovratnikom. … Lahko slečeš tudi srajčko. … Na stenah je viselo nekaj slik. Največja je predstavljal dečka mojih let. Čepel je na obali in naslanjal školjko k ušesu. … Pozabil bi na očarlarja in njegove nenavadne vzgojne prijeme, ko se me ne bi nenadoma dotaknil …. … sem začutil njegovo toplo dlan na morem stegnu … Čedalje odločneje se je pritiskala obenj, dokler se ni splazila k zadrgi, pod katero mi je zaradi vzburjenja že tako primanjkovalo dragocenega prostora. … Če boš priden, ti bo lepo kot v nebesih. Pokazal ti bom igrice, ki jih gotovo ne poznaš! … Še odločneje me je zagrabil med nogami. Str. 99

Vitan Mal, 1990: Na ranču veranda. Ljubljana: Prešernova družba. Ponatisi:

________________________________________

5. Tadej je res utihnil. Popolnoma nemočen se je vrnil k merjascu. Spustil se je na trebuh in ni ga motilo, ko so se njegove mehke dlačice spletle z ostrimi merjaščevimi kocinami. Str.116
Začutil je bradačevo dlan, kako je zašla med lase. Božala ga je in ni se ji izmikal. Čemu bi se branil nežnosti? In ni se ji niti umaknil niti takrat, ko je zdrsnila na zatilje in od tam na še skoraj dekliško nežno roko. V višini komolca je našla pot pod odejo do njegovega gibkega telesa. Str. 117

Gol kot dojenček je ležal na ščetinah, okrog njega se je razleglo smrčanje in hropenje. Str. 118
Vitan Mal, 1985: Baronov mlajši brat. Ljubljana: Prešernova družba. Ilustracije so delo avtorja Vitana Mala.

[www.mss.gov.si]
[www.mss.gov.si] (slovenščina)
________________________________________

6. Hodil je z mojo mamo. Z menoj je bil ves čas prijazen, da ne rečem sladak. ... Hotel je, da mu sedem v naročje. ... Najprej (ga) je hvalil, kako je lepo ogorel od sonca, potem pa mu je segel za kopalke. Obljubil mu je tristo tolarjev če se mu pusti božati.
Bil sem radoveden, kaj hoče od mene. Tako lepo je znal božati. Segel mi je pod kopalke, takrat pa je začel sopsti kot lokomotiva. S tako silo me je zagrabil, da me je zabolelo po vsem telesu. Šele potem sem ušel. Zvečer sem našel pod blazino tri stotake, njega pa ni bilo več.

Vitan MAL in Jernej TOMEC, 1994: Hitro, hitreje. Ljubljana: Prešernova družba.

________________________________________
7. Pazi da jih ne izgubiš! Drugič jih bos spet dobil, vendar ne za učenje! Učiš se zase, za svoje življenje, tu ti nimam kaj plačevati, razumeš?" pokimal sem, čeprav nisem razumel. Potem me je pospremil po stopnicah. Ni stopil na prag, da bi mi pomahal v slovo. Za novo sklenjeno prijateljstvo sva vedela samo midva!” str. 53
Potem je pristopil h kredenci in iz predala izvlekel šop stotakov. Odštel jih je deset, se sklonil k meni in mi jih zatlačil za pas telovadk. Str. 53.

Sam ne vem, kdaj so se roke odmaknile in glasovi potihnili. Tudi bolečina je prešla. Do skrajnosti zbegan in hkrati vznemirjen, sem se zvil v dve gubi. Tujek se je izmuznil iz mojega telesa. Zdrsnil je na rjuho lil se zakotalil na tla. Uprt na komolca sem se zastrmel vanj. Prepoznal sem svečo, za spoznanje ukrivljeno in preoblikovano od toplote mojega telesa...” str. 154-155

S prvim denarjem, ki ga bom dobil iz Donave zapuščine, si bom kupil bulerje. Tudi za Damirja bom izbral par. In v mestu si bova nabavila vojaški uniformi. Naj me vrag, če ne bova spet največja frajerja daleč naokrog!” Str. 222

Vitan MAL, 1998: Ta grajski. Ljubljana: Prešernova družba.


________________________________________
8. “Tudi jaz uživam v lovu na metulje,» se je v smehljaju skremžil starec. Dlan na katero sem že pozabil, je po mojem bedru zdrsela k robu v kožo zajedajočih se hlačk. Pospremile so jo prijazne besede, kako ima v mislih metuljčka pod mojim blagom. Namesto da se stiska v tesni kletki, naj ga osvobodim in prepustim njegovi roki. Popeljal me bo v čudovit svet igric, samo osamljen kraj morava poiskati, kjer ne bova drugim na očeh.

Nevajen takšnega govorjenja in početja sem za nekaj trenutkov obmiroval. Le nogi sem za spoznanje razmaknil in se zastrmel v prste, ki so objemali moje spolovilo. «Se kaj igraš z njim?» je starec pozabil na govorjenje v prispodobah. Pomislil sem na obvezno poležavanje po kosilu, na mučene žrebičke z iztegnjenimi nogami ... Prikimal sem, s tem pa dal novega poleta lovcu na metulje. Stisnil me je, da sem začutil pekočo bolečino v drobovju. Dvigala se mi je v spodnji del trebuha, odrinil sem njegovo roko in zastokal. Ustrašil sem se, da mi je prizadejal kaj hudega, a je bolečina odšla tako hitro kot je prišla. Vseeno mi ni bilo več do igranja z njim. Nič ne rečem, s prijaznim vztrajanjem bi morda podlegel njegovim besedam in svoji radovednosti, po vsem tem pa sem brž pokazal na žensko, ki je po potki potiskala otroški voziček.” Str. 42-43


Vitan MAL, 1999: Nedokončana zgodba. Ljubljana: Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov.

________________________________________
9. Pri Oliverju ni bila srbeča ritka niti posredi! Kosinus ga je klistiral zgolj zaradi lastnih kapric. In kakšne količine vode je pumpal vanj! Saj ga bo od znotraj utopil! Ubožec je s trdim po mizi scal, čeprav se to sliši nekoliko bedasto; klistir namreč nima nič skupnega s scanjem, ampak poba je lulal, to sem razločno videl. Izza kožnatega zavihka na povsem razkriti glavici je brizgal scalnico v neenakomernih curkih in se ob tem drl, kako ne zdrži več. V potrditev besed je migal z ritko, da bi se snel z nadležne cevke, a jo je imel pregloboko v sebi; nič drugega ni dosegel, kot da mu je bogata mošnja izzivajoče poplesavala med oblima bedroma. Nikjer kocin, povsod sama nezemska lepota, vsa gladka, napeta, mesnata.

Ino Knabino, 1993: Ganimed in drugi. Škuc: Lambda. [www.playboy.si]


________________________________________
10. S svojim Ganimedom sem želel razveseliti pedofile, pa tudi vse tiste, ki so pripravljeni priznati, kako se v nas samih skriva poleg dobrote tudi zlo. Glavni junak povesti si ves čas dopoveduje, da goji do dečkov platonsko ljubezen; ko pa se mu ponudi priložnost, da sanje spremeni v realnost in z lastno roko odtrga še nezrel sadež, začuti njegov kisel okus. Ta mu ne prinese zadovoljstva, kakršnega se je nadejal. Spozna namreč, da z vdorom v dečkovo telo ne doseže popolne združitve. Lepota bo res šele njegovo in večna, če bo mlado žrtev použiti. Z umorom, žal, uniči lepoto, torej smisel svojega žitja. str. 668-669

Vitan Mal, 1994: Ganimed in drugi; Mortimer / Ino Knabino, Sodobnost ISSN: 0038-0482.- 42, št. 8/9 (1994), str. 668-669

________________________________________
11. Nejc je na vprašanje, kako je sprejel moje povabilo k sodelovanju pri pisanju knjige, odgovoril, da je bil zelo vesel. ... In zdaj sem Nejcu ponudil priložnost da pove se, kar doživlja na tekaškem igrišču. ... Niti malo ga ni motilo brskanje po tako imenovani intimnosti, saj se mu je zdelo, da mora biti do mene odkrit in je to nekakšen pogoj za dobro sodelovanje. str. 18-20

Pokopal sem idejo o sodelovanju z mladimi. Vse skupaj bi padlo v pozabo, ko ne bi tri leta kasneje dobil pisma iz Maribora. Sedmošolec Nejc mi je pojasnjeval, kako me je videl lani na šoli ob podelitvi bralnih značk, pa se me ni upal ogovoriti, zdaj pa ga je k pisanju spodbudil prijatelj. ... V pismu sem mu razložil, da za film ni možnosti, saj ljudje, ki odločajo o usodi slovenskega filma, nimajo pravega odnosa do filmov za otroke ... Lahko pa bi poizkusila napisati knjigo. Pri tem bi moral sodelovati z menoj, saj se meni še sanja ne, kako je dandanes s športom na osnovnih šolah. Sprejel je izziv ... » str. 18-20 Prej bi rad omenil še enega dečka, to je Denisa, živečega v okoli Tržiča. Našel sem ga v enem od vzgojnih domov, kamor je prišel z dvanajstimi leti. ... Nanj me je opozorila kolegica s televizije, saj je bil njen sogovornik v eni problemskih TV oddaj. ... Odprl se je pred menoj kot knjiga. Poslušal sem ga z odprtimi usti in ušesi. ... Pristal je na sodelovanje pri pisanju, dovolil mi je, da zapišem v zgodbi vse, kar mi bo zaupal. Podkupil sem ga z nekaj tolarji za cigarete, čeprav sem ga zaman prepričeval, naj si za ta denar raje kupi sadje. ... str. 18-20 Te dni mi je telefoniral Denis, moj dragi sodelavec iz bodoče knjige Ta grajski. Vabi me na pogovor, ker se je sam lotil pisanja knjige. str. 18-20 Tista delikatnejša mesta (Nejc skupaj z bratrancem pod tušem po garanju pred hišo ali ogledovanju naturistov na Mariborskem otoku, pa sem popisal sam, vendar se je Nejc povsem strinjal in ni imel posebnih pomislekov. str. 19.

Vitan MAL, 1999: Pisanje v dvoje. Primorska srečanja: revija za družboslovje in kulturo.

________________________________________
12. V večjih evropskih mestih (Italija, Nemčija in dr.) ni nič nenavadnega, če zavije šolarček po pouku z moškim in pristane na določen odnos ter za to dobi plačilo. Tudi v Ljubljani je nekaj takšnih punktov; mulčkov, ki se gredo s stričkom igral za sladoled ali tortica pravzaprav ne manjka nikjer. Bolj kot »igrice« je za otroka škodljivo spoznanje. na kakšen način z malo truda pride do denarja. Morda je to začetek stranpoti , ki s spolnostjo nimajo več povezave. Str. 12

Vitan MAL, 1990: Sovražim licemerje. Pogovarjala sta se Matjaž Bergant, Brane Mozetič. Revolver: revija za kulturna in politična vprašanja (revija s homoerotičnim nabojem), 1 (1), 8-12

________________________________________

Vitan MAL, 2009: Napačna odločitev. Ljubljana: Škuc. Zbirka Lambda 83.

13. Boštjan je malega rjavolasca poznal s fotografij v revijah. Neznatnega lulčka je odtehtala silna požrešnost njegove ritke. Na nekaterih slikah je goltala penise odraslih moških. Vanjo so mu poleg vibratorja tlačili najrazličnejše predmete: od prižgane cigarete in otroške dudke, do ustnika zajetne piščali. Vse to po načelu izreka 'zgodaj je treba začeti’!
Nič manjših grehov ni bil vreden srednji zlatolasec!

»Zlezi lepo iz hlačk,« ga je spodbujal profesor. Vedoč, kaj bo sledilo, je odmaknil haljo in podrgnil prebujajočega se slinavca. »Tudi ekipa uživa, kajne režiser? Kar vidim te, koliko opravkov si daješ z največjim mulcem! In ti, snemalec, z izostrenim očesom za estetsko lepoto, se v pavzah onegaviš z blondincem. Priznaj, ****** pokvarjen, fukec z njim te pošteno zdeluje!« Najmlajši junak se je zastrmel v kamero s kvišku uperjenim udom.
»Poglej, poglej, kako so te v pavzi med kadroma podrkali! Škoda samo, ker vam režiser deli ukaze tudi med snemanjem,« je negodoval nad pobovim kimanjem, preden se je spustil na kolena pred največjega fanta. Suženjsko ponižno je zamižal in odprl usta. Med goltanjem nabrekle klobase si je svetlolasi lepotec brez obotavljanja postregel z njegovo nastavljajočo se ritko. Odločno je zarinil ud v špranjo, da se je nabodeni deček skremžil in spustil iz ust grižljaj. Pri tem ga je užaljena kurčetina plosknila po obrazu. Str. 40-41

Tanja JAKLIČ, 2010: Mladoletniki v literaturi z elementi pornografije. Delo. 24. 11. 2010. Leto 52, št. 273, (24. nov. 2010) str. 15 [www.delo.si]

“Nikar ne zardevaj, ” se je zasmejal kosmatež. “Otroci ste mahnjeni na seks, pa naj folk govori, kar hoče! In nam je lepo z vami. Požvižgamo se na prezir licemerskih pizdunov in pizdunk. Z vreščanjem nad našimi grehi samo prikrivajo lastne slabosti!” (str. 184) Mortimer ga je ujel za roko: “Nobene panike! Vse se bo uredilo samo od sebe! Tisto, kar čutiš v črevcu, ni kri, ampak moj močefit. Ne boš zanosil od njega, saj nisi punca! Doma se stuširaj. Ne oznanjaj okrog, kaj sva počela! Gnjavili te bodo policaji. Stokrat jim boš moral opisovati, kako sem te pokavsal. Na koncu bo o tem govorilo vse mesto. Kjerkoli se boš pojavil, te bodo slačili s pogledi. V živo si bodo predstavljali, kako te nagega nabijam na ******. Iz same fovšije bodo prezirali tudi mene. …” (str. 190) Prevalil se je na bok in z desnico segel med hlebca. Kazalec je do konca zaril v špranjo, vendar s tem ni potešil njene lakote po krepkem grižljaju. Tudi v žokanju z zajetnejšo svečo je videl zgolj rutinsko početje, saj roke niso ničesar storile po svoje in tudi nihče ni opeval čvrstosti njegovih ritnic ali mu šepetal v rožnati uheljček, kako noro ga ljubi ... Potemtakem bi mu morala sveča, vstavljena v debelo črevo, priklicati sanje o prvovrstnem nategovanju ! str. 317 Gnev zapornikov do skrunilcev otrok je obsojenec občutil že prvI dan zapora. Po krvavem posilstvu z ročajem metle, ga je uprava zapora preselila v samico. Dvakrat tedensko se je pri njem oglasil zaporniški knjižničar s skromno ponudbo knjižnih naslovov.

Mortimer se je zaman potapljal v zgodbe drugih ljudi: noč in dan so ga obletavali spomini na njegove ljubljenčke, ki so odraščali zunaj zaporskih zidov. V mislih jih je znova in znova slači in se noro ljubil z njimi, pri tem pa z grozo ugotavljal, kako hitro so podrobnosti tonile v pozabo. Bilo je približno tako, kot bi njihova gola telesa občudoval na filmskem traku, pri tem pa ga je neusmiljeni čas prikrajšal za zadovoljstva, ki so mu jih nekoč nudila še druga čutila. Pod prsti ni več zaznaval gladkosti in toplote svilene deške polti, v pozabo je šel vonj neporaslih spolovil in okus njihove mlade sperme ... Ob vsaki priložnosti je klical profesorjeva telefonsko številko, da bi izvedel, kako je z Nejcem in Tadejem, a mu je monoton ženski glas po-navajal, da iskana številka ne obstaja Ko ni več vedel, pri čem je, je v zapor prišel tovornjakar, obsojen za posilstvo in umor mladoletnika. Zdaj sta si krajšala dolge dneve s podrobnim opisovanjem svojih grehov, se z njimi vzburjala in hkrati obžalovala, ker je bil najlepši del njunega življenja za vedno mimo. Najbolj vroč spomin je neznanec spreminjal v nezapisano literaturo: "Usodna za najino druženje je bila pobova prošnja, naj se lotim njegovega zadnjika med mučenjem. Roke in noge sem mu zvezal z vrv-jo. Vrv sem mu ovil tudi okrog mošnje. Z zategovanjem sem še poudaril nabreklost mladega spolovila. Masturbiranja sem se lotil kar na suho. Od prevelike zagnanosti sem ga ogulil do krvi. Takrat mi je sam vrag prišepnil, naj poba v resnici izmučim do smrti. Le tako bom v živo ob-čutil njegovo poslavljanje od življenja. Gnan od perverzne želje sem se skopal nadenj. Med aktom nisem niti za hip odnehal z obdelovanjem njegovega lulka. Ko sem začutil, da se mu približuje višek, sem ga za-grabil za vrat in zadovoljno kruljenje spremenil v grgranje. Videl sem njegove široko razprte oči, v katerih sta se zrcalili groza in sočasna zmedenost, povezana z doživljanjem orgazma. Krčenje njegovega ritnika ni bilo še nikoli tako intenzivno kot v tistih trenutkih. Vlažne in vroče stene črevesa so mi dobesedno ožemale ud. Do sončnega vzhoda sem se še nekajkrat izpraznil vanj, potem pa sem mu izkopal grob ob cesti. Med zasipanjem golega telesa sem z lopato nehote zadel ob njegovega štrlečega junačka, da je prekrit z rjavkasta plastjo prahu čudno vzdrgetal kot bi se v njem še zmerom zadrževalo življenje ... « str. 324-325

Šofer si ga je posadil v naročje še pred odsekom močno razdrapane ceste, ob kateri je prometni znak obljubljal skorajšnji začetek obnove vozišča. Med njegovi ritnici je zdrsnil bodež, mu na silo razprl rinko in vstopil v voljno črevo. Tako naboden je s svojim poskakovanjem privabljal iz dedčevih ust zadovoljno kruljenje, sebi pa je izboril pravico, da je med voznikovim pohotnim početjem z obema rokama objemal volan in navidezno upravljal s tovornjakom. Z vznemirljivega trona je zlezel šele po dolgotrajnem guljenju, ki mu je poleg pekočega zadnjika zapustilo še klokotanje sperme v drobovju. Sladko zabavo sta ponovila naslednji popoldan tik pred prihodom v pristaniško mesto, kjer je voznika čakalo raztovarjanje blaga. Ob slovesu je dečku zaupal naslov gostišča, kjer zagotovo ne bo trpel pomanjkanja, če bo do delodajalca oziroma njegovih gostov radodaren vsaj pol toliko, kot je bil do njega. In ker je bil Tadej dober in hkrati hudo potreben učenec, je ubogal na besedo. Str. 327.

Vitan MAL, 2009: Napačna odločitev. Ljubljana: Škuc. Zbirka Lambda 83.
Default avatar
MORTIMER|
Avtor(ji): Ino Knabino ali Vitan MAL
Vir: Sodobnost (1963-), 1994, letnik 42, številka 8/9
Izvor: Kulturno-umetniško društvo SODOBNOST INTERNATIONAL

Ino Knabino. "MORTIMER|." Sodobnost (1963-) letnik 42. številka 8/9 (1994).


Svoje besedilo, namenjeno odraslim bralcem, sem podpisal z izmišljenim ime­nom zato, ker nisem maral, da bi knjiga prišla v roke osnovnošolcem. Nekoč me je prodajalka v knjigarni opozorila, kako nekatere mamice z otroki sprašujejo, če sem napisal kaj novega zanje... Psevdonimu torej še zdaleč ni botrovala želja, da bi se skril pred odraslimi moralisti!
Da me bodo obsojali, sem tako in tako pričakoval. Slovenci iz dneva v dan na najrazličnejših ravneh dokazujemo, kako smo bolj papeški od papeža samega. Poleg tega smo knjigo postavili na previsok podstavek. Ne gre nam v glavo, da nas knjiga lahko tudi razvedri ali pa, da nas prijetno poščegeta in nam popestri enolično Življenje. S svojim Ganimedom sem želel razveseliti pedofile, pa tudi vse tiste, ki so pripravljeni priznati, kako se v nas samih skriva poleg dobrote tudi zlo. Glavni junak povesti si ves čas dopoveduje, da goji do dečkov platonsko ljubezen; ko pa se mu ponudi priložnost, da sanje spremeni v realnost in z lastno roko odtrga še nezrel sadež, začuti njegov kisel okus. Ta mu ne prinese zadovoljstva, kakršnega se je nadejal. Spozna namreč, da z vdorom v dečkovo telo ne doseže popolne združitve. Lepota bo res šele njegova in večna, če bo mlado žrtev použil. Z umorom, žal, uniči lepoto, torej smisel svojega žitja.

Kar. nekaj let sem pilil to besedilo, z izjemo osrednjega dela, ko gre za nekakšen prevod starega teksta. Približno petdeset strani je nastalo v treh dneh in treh nočeh skoraj nepretrganega pisanja, med katerim sem uničil pisalni stroj in si nakopal težave z zdravjem. Efekt: Ob nekaj spodobnih (beri: poštenih) kritičnih zapisih tudi članek ocenjevalca, kako je roman navadna packarija in si je v njem zapomnil samo deški lulček v špiritu.
Bog mu pomagaj, jaz mu ne morem!

»Ne vem, če je z menoj vse v redu,« je zapisal petnajstletni Boštjan. »Pri dvanajstih sem doživel prvi nočni izliv. Od takrat se redno samozadovoljujem, včasih tudi po trikrat zaporedoma. Spolni ud mi v nabreklem stanju meri šestnajst centimetrov in pol in je bil tolikšen že pri mojih dvanajstih letih. Takrat se mi je v primerjavi s prijateljevim zdel zelo velik, potem pa ni več rasel. Ali lahko pričakujem, da se mi bo podaljšal še za kakšen centimeter?«

Opozoril sem Mortimerja, da mi takšno pismo ne pove veliko. Avtorji niso preverjeni. Kdo pa sploh pravi, da takšna pisma pošiljajo otroci? Kaj lahko se za Janezki, Boštjančki in drugimi srčki skrivajo odrasli svinjači, ki skušajo pri bralcih doseči natanko tisto, kar se je dogajalo v mojih hlačah.

Mortimer se je zoprno zarezal in prisedel na divan. Spomnil me je na pismo trinajstletnika, ki se po vrnitvi iz šole sleče do golega in si drgne spolovilo, dokler ne doživi orgazma. Problem je v tem, ker si tako zelo želi, da bi mu sladostrastne trenutke priklicala tuja roka. Poleg tega se je zalotil pri opazovanju sošolcev, ko so se vsi prepoteni preoblačili po uri telesne vzgoje. Ali to pomeni, da bo homoseksu­alec, ko odraste? Zazrl sem se v napihujočo bavtaro. Dogajanje pod blagom je zabavalo Mortimerja. Le počasi se je zresnil in zapustil področje časopisnega kraca-nja, nevrednega globjih razmišljanj. Dotaknil se je meni doslej neznane teme: poženščevanja dečkov pri nekaterih indijanskih plemenih. Avtor Vinetouja tega ni nikoli omenjal, kar pa ni nič nenavadnega, saj si je indijanske štorije izmišljal v zaporu...

Mortimer je opisal male Indijančke nenavadno tankočutno, kar sploh ni bila njegova navada. Brez prenaprezanja domišljije sem uzrl pred seboj golo bakreno postavko. Z njo so oživeli tudi odrasli možje, ki so, v želji, da bi svoje spolne potrebe potešili na dečkih - ti so jim s svojimi usti in špranjami nudili več užitkov od njihovih žena - privezali žrtev na hrbet divjega vranca. Poskrbeli so, da je deček ležal na trebuhu in s težo telesa pritiskal na spolovilo, ki se je neusmiljeno melo ob vrančev hrbet. Med dirom čez drn in strn je doživljal zaporedne orgazme, sprem­ljane s silno bolečino strtih testisov. S takšnim posegom so Indijanci poženščili dečka in olajšali delo očetu in bratom-, ko so malega lepotca navajali k predajanju ljubezni v vlogi ženske...
Default avatar
Delo, četertek, 9. novembra 2000 Iva ROPAC

Čista pornografija

Obsodili mladinskega pisatelja, ker je večkrat fotografijar 13-letnega dečka v najrazličnejših pornografskih položajih

Ljubljana - Znanega mladinskega psiatelja so včeraj na ljubljanskem okrajnem sodišču obsodili na pogojno zaporno kazen zaradi izdelave pornografskih fotografij 13-letnega otroka. Izrekli so mu leto dni zapora, za rešetke pa mu ne bo treba, če v treh letih ne bo zagrešil drugega kaznivega dejanja. Sodba še ni pravnomočna.

Kazenski zakonik v drugem odstavku 187 . člena določa, da se vsak, kdor zlorabi mladoletno osebo za izdelavo stik, audiovizualnih ali drugih predmetov pornografske vsebine, ali jo uporabi za pornografsko predstavo, kaznuje z zaporom do treh let. Sodišče je ugotovilo, da je 54-letni moški s tem, ko je fotografiral nagega 13-letnega dečka v najrazličnejših položajih, izpolnil vse znake kaznivega dejanja prikazovanja in izdelave pornografskega gradiva. Potem ko si je pridobil dečkovo zaupanje, ga je prepričal v fotografiranje zaradi »umetniškega izziva«, kot je dejal. Od januarja do 20. decembra 1995, ko je posnete fill1le odnesel razvit k fotografu (ki je nato o vsebini slik povedal pristojnim), je izdelal več kot sto fotografij golega dečka.

V objektiv je ujel dečkovo zadnjično odprtino, fotografiral ga je z nabreklim spolnim udom v ntljrazličnejtih potožajih, med drugim tudi ko sedi na steklenici z vratom steklenice v anusu ...

Obtoženec (njegovega imena ne omenjamo zaradi interesa zlorabljenega otroka) se je zagovarjal, da je šlo le za umetniški izziv. Res je, da je meja med umetnostjo in pomografijo zelo tanka, je menilo sodišče, vendar fotografiranje 13-letnika v prej opisanih položajih krepko presega mejo ume-tniškega. Gre za zlorabo mlaodoletnika oziroma otroka za izdelavo pornografskega materiala in ne za »umetniški izziv«, je še menilo sodišče po po glavni obravnavi, ki je bila zaradi vpletenosti mladoletnika za zaprtimi vrati. Obtoženec - ob njegovih knjigah so odradnjično ščali mnogi otroci - je filme oziroma fotografije skrbno hranil doma, oškodovanec pa prav tako ni želel. da bi kdo izvedel zanje, ker se jih je sramoval.

Ker obtoženi od očitanega dejanja ni storil drugega kaznivega dejanja in doslej ni bil kaznovan, se je sodišče odločilo za pogojno kazen, saj je menilo, da bo že opomin v obliki pogojne obsodbe zalegel, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. Vse albume in negative »umetniških« fotografij mu je sodišče zaseglo, po pravnmočnosti sodbe jih bodo uničili. Obtožencu so naložili plačilo stroškov kazenskega postopka in 70 tisočakov po glavni prečnine. sicer pa sodba še ni pravnomočna.

Delo, četertek, 9. novembra 2000 Iva ROPAC
Default avatar
MORTIMER|
Avtor(ji): Ino Knabino ali Vitan MAL
Vir: Sodobnost (1963-), 1994, letnik 42, številka 8/9
Izvor: Kulturno-umetniško društvo SODOBNOST INTERNATIONAL

Ino Knabino. "MORTIMER|." Sodobnost (1963-) letnik 42. številka 8/9 (1994).
[www.dlib.si]

[quote=""Avtor: Ino Knabino ali Vitan Mal; Vir: Sodobnost (1963-), 1994, letnik 42, številka 8/9; Izvor: Kulturno-umetniško društvo Sodobnost International www.dlib.si""]
Svoje besedilo, namenjeno odraslim bralcem, sem podpisal z izmišljenim ime­nom zato, ker nisem maral, da bi knjiga prišla v roke osnovnošolcem. Nekoč me je prodajalka v knjigarni opozorila, kako nekatere mamice z otroki sprašujejo, če sem napisal kaj novega zanje... Psevdonimu torej še zdaleč ni botrovala želja, da bi se skril pred odraslimi moralisti!
Da me bodo obsojali, sem tako in tako pričakoval. Slovenci iz dneva v dan na najrazličnejših ravneh dokazujemo, kako smo bolj papeški od papeža samega. Poleg tega smo knjigo postavili na previsok podstavek. Ne gre nam v glavo, da nas knjiga lahko tudi razvedri ali pa, da nas prijetno poščegeta in nam popestri enolično Življenje. S svojim Ganimedom sem želel razveseliti pedofile, pa tudi vse tiste, ki so pripravljeni priznati, kako se v nas samih skriva poleg dobrote tudi zlo. Glavni junak povesti si ves čas dopoveduje, da goji do dečkov platonsko ljubezen; ko pa se mu ponudi priložnost, da sanje spremeni v realnost in z lastno roko odtrga še nezrel sadež, začuti njegov kisel okus. Ta mu ne prinese zadovoljstva, kakršnega se je nadejal. Spozna namreč, da z vdorom v dečkovo telo ne doseže popolne združitve. Lepota bo res šele njegova in večna, če bo mlado žrtev použil. Z umorom, žal, uniči lepoto, torej smisel svojega žitja.

Kar. nekaj let sem pilil to besedilo, z izjemo osrednjega dela, ko gre za nekakšen prevod starega teksta. Približno petdeset strani je nastalo v treh dneh in treh nočeh skoraj nepretrganega pisanja, med katerim sem uničil pisalni stroj in si nakopal težave z zdravjem. Efekt: Ob nekaj spodobnih (beri: poštenih) kritičnih zapisih tudi članek ocenjevalca, kako je roman navadna packarija in si je v njem zapomnil samo deški lulček v špiritu.
Bog mu pomagaj, jaz mu ne morem!

»Ne vem, če je z menoj vse v redu,« je zapisal petnajstletni Boštjan. »Pri dvanajstih sem doživel prvi nočni izliv. Od takrat se redno samozadovoljujem, včasih tudi po trikrat zaporedoma. Spolni ud mi v nabreklem stanju meri šestnajst centimetrov in pol in je bil tolikšen že pri mojih dvanajstih letih. Takrat se mi je v primerjavi s prijateljevim zdel zelo velik, potem pa ni več rasel. Ali lahko pričakujem, da se mi bo podaljšal še za kakšen centimeter?«

Opozoril sem Mortimerja, da mi takšno pismo ne pove veliko. Avtorji niso preverjeni. Kdo pa sploh pravi, da takšna pisma pošiljajo otroci? Kaj lahko se za Janezki, Boštjančki in drugimi srčki skrivajo odrasli svinjači, ki skušajo pri bralcih doseči natanko tisto, kar se je dogajalo v mojih hlačah.

Mortimer se je zoprno zarezal in prisedel na divan. Spomnil me je na pismo trinajstletnika, ki se po vrnitvi iz šole sleče do golega in si drgne spolovilo, dokler ne doživi orgazma. Problem je v tem, ker si tako zelo želi, da bi mu sladostrastne trenutke priklicala tuja roka. Poleg tega se je zalotil pri opazovanju sošolcev, ko so se vsi prepoteni preoblačili po uri telesne vzgoje. Ali to pomeni, da bo homoseksu­alec, ko odraste? Zazrl sem se v napihujočo bavtaro. Dogajanje pod blagom je zabavalo Mortimerja. Le počasi se je zresnil in zapustil področje časopisnega kraca-nja, nevrednega globjih razmišljanj. Dotaknil se je meni doslej neznane teme: poženščevanja dečkov pri nekaterih indijanskih plemenih. Avtor Vinetouja tega ni nikoli omenjal, kar pa ni nič nenavadnega, saj si je indijanske štorije izmišljal v zaporu...

Mortimer je opisal male Indijančke nenavadno tankočutno, kar sploh ni bila njegova navada. Brez prenaprezanja domišljije sem uzrl pred seboj golo bakreno postavko. Z njo so oživeli tudi odrasli možje, ki so, v želji, da bi svoje spolne potrebe potešili na dečkih - ti so jim s svojimi usti in špranjami nudili več užitkov od njihovih žena - privezali žrtev na hrbet divjega vranca. Poskrbeli so, da je deček ležal na trebuhu in s težo telesa pritiskal na spolovilo, ki se je neusmiljeno melo ob vrančev hrbet. Med dirom čez drn in strn je doživljal zaporedne orgazme, sprem­ljane s silno bolečino strtih testisov. S takšnim posegom so Indijanci poženščili dečka in olajšali delo očetu in bratom-, ko so malega lepotca navajali k predajanju ljubezni v vlogi ženske...

Ino Knabino. "MORTIMER|." Sodobnost (1963-) letnik 42. številka 8/9 (1994).

[/quote]
Default avatar
Moj mali ubogi deček ali pravljica o seksu 1970
(Mlada pota)
(Deček uide od doma in se poda v grad, kjer kar mrgoli posebnežev - toliko v uvodnem delu. Natro sledi:)
( Govori vitez): "Zdaj pa sleci hlače!"
Deček je obstal ko vkopan.
"Ne bodi šema! Zardevaš kot dekletce. Nič drugega ti ni treba početi, kot se s prstom drezati po tvojem malem kraljestvu!"
Deček ni razumel vitezovih besed. ČUTIL PA JE, DA HOČE VITEZ NEKAJ UMAZANEGA OD NJEGA. Hotrl je skočiti s klopi, pa so ga prestregle ženske roke. Nežno ga je objela okrog vratu.
"Zakajl me nisi počakal v otroški sobi? Neubogljiv si, da veš!"
Po glasu je vedel, da se gospodična ne jezi nanj, pač pa na viteza.
"Deček je moj gost. ČE ŠE KDAJ PONIŽAŠ KOGA OD MOJIH POVABLJENCEV, TE VRŽEM RABLJU S KLJUSETOM VRED!"
Vitez se jue vdano priklonil. Odhlačal je po stezi polni plevela.
(In potem tako naprej, dokler gradu ne zajamejo plameni.)
Na dvorišču so čakale gospodično in dečka zaprežene sani. Čez noč je zapadlo veliko snega in avtomobili so bili neuporabni. Ognjeni zublji so se plazili po sobanah.
"Kaj bodo povabljenci zgoreli?" je vprašal deček neprizadeto.
"Vsi povabljenci bodo šli k hudiču."
"In berač? IN VITEZ?"
"Tudi ona dva, VSA ZALEGA z mojim dedom na čelu bo izginila."
Potem sta umolknila. Kraguljči na saneh so odzvanjali v noč in grad v plamenih je ostajal daleč za njima.
"Poljubi me na usta," je rekla gospodična proseče.
Deček se je prestrašil. UPAL JE ŽE, DA BO REŠEN VSEH TEH REČI Z ODRASLIMI. ZAŽGALA STA GRAD ... ŠE ONA MU JE POMAGALA ... Padla je na kolena predenj.
"Prosim te! Ukazujem ti!"
Čedalje manjša je postajala. Izgubljal jo je v rokah. Ni mogel verjeti svojim očem. Zraven njega je sedela deklica s šolsko torbico v naročju. Preohlapna obleka in za nekaj številk preveliki čevelci so bili vse, kar je ostalo od gospodične.
"Saj se me spominjaš ...
(In tako naprej vse do srečnega konca.)

Vi UGOVOR VESTI, oziroma gospa profesor, bi morali biti prav tako v gradu. Osebno bi ga pomagal zažgati, kajti samo tako bi rešil svet pred inkvizitorko, ki širi laži na račun mojega pisanja. Iz pravljice ste vzeli samo stavek o bezanju s prstom po riti, v resniici pa je SPOROČILO PRAVLJICE ŠE PREVEČ MORALIZATORSKO in česa takšnega dandanes ne bi več žele napisati.

Če je vsaj malo poštenosti v vas in vaši somišljenici, s katero sva si bila nekoč celo znanca, bosta priznali, da sta udarili mimo. Isto velja za vse druge dolomke. In kot da to še ni dovolj, pomešali sta hruške in jabolka. Obsojata Zavod za šolstvo, Waldorfsko šolo in kaj ne vem kaj še vse (res sem prebral bolj površno), pri tem pa navajata moje knjige ki sploh niso namenjene mladim. Za ostalimi - Nedelje nekega poletja, Baronov mlajši brat, Žigana, pa stojim s polnim imenom in s trditvijo, ki naj ne zveni preveč samovšečno - ta knjige spadajo med boljša dela za mladino.

Sicer pa sem v intervievu v Mladini rekel, da zakopljite moje knjige in filme, samo pri miru me pustite in mi ne podtikajte laži. Kar pa se tiče vajinega poznavanja mladih vsaj glede spolnosti, sta popolnoma nepismeni ali pa nočeta priznati resnic. Spominjata me na znano slovensko igralko, priljubljeno pesnico in častno Slovenko M. K. Svojemu sinu, ki bi se pri dvanajstih letih tako rad pridružil sovrstnikom (torej nam) pri špeganju skozi kletna okna pod krila mimoidočih deklet je zagrozika: "Če si ga boš drkal, boš oslepel, pa še možgani se ti bodo posušili!" Kako je končal nesrečni David ne bom napisal in spoštljive pietet do pokojnih, meni ljubih sosedeov, tisti pa, ki so ju poznali, bodo razumeli, kaj sem žele s tem povedati.
Default avatar
Hvala UGOVORU VESTI! Šele zdaj sem opazil, da ste navedli članek Iive Ropac o mojem silnem "zločinu" pred skoraj dvajsetimi leti. Slikal naj bi trinajstletnika s steklenico v riti. Novinarka bi se zavoljo te laži lahko znašla na sodišču. Prav tako njena kolegica iz Dnevnika. Takšne slike nikoli ni bilo, nisem je imel ne jaz ne sodišče. Barbara Jerman je šla celo dlje - v Tedniku je zapisala čez cel ekran, da je imel poba vrat steklenice globoko v anusu. Na račun novinarkine pokvarjene fantazije sem od RTV Slovenija prejemal enajst let (do starostne upokojitve) rento v višini novinarske plače. Dali so mi tudi pisarno, ki sem jo lahko uporabljal samo zase, ter nov računalnik in odličen tiskalnik. Bi mi izpolnili moje zahteve, če bi bil v resnici kriv? Niiti pod slučajno. Dobil bi delovno knjižico in ciao!
Toliko glede vaše vesti. Če jo imate, ta ne more biti čista, dokler se mi ne opravičite za klevetanje. Sicer pa dvomim, da boste moje besede sploh prebrali. Zdi se mi, da nihče več ne zahaja na te strani in je tako vaše bluzenje kot moje zagovarjanje brez smisla. Kar prav je tako. So na svetu pomembnejše reči od tega!
Default avatar
danes ...

Ljubljana - Policisti so že pred časom zalotili moškega, ki je v okolici Osnovne šole Majde Vrhovnik v središču Ljubljane nedovoljeno fotografiral otroke. Po naših podatkih gre za znanega pisatelja Vitana Mala.

Kaj natančno se je dogajalo v okolici omenjene osnovne šole in s kakšnim namenom je moški, neuradno Vitan Mal, fotografiral otroke, ni znano. Gre za zelo občutljivo področje in policija ne daje veliko informacij.

Vinko Stojnšek, predstavnik ljubljanske policijske uprave, o imenih ni hotel govoriti. Potrdil nam je le, da vodijo predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja.

Izvedeli smo še, da v okviru policijske preiskave na pogovor vabijo tudi starše osnovnošolskih otrok. Ti na fotografijah menda preverjajo, ali je storilec v objektiv ujel njihove otroke.

Osumljenec je za otroki oprezal in jih nezakonito snemal med poletjem 2010 in poletjem 2011. Kdaj bo policijska preiskava končana, ni znano, bodo pa kriminalisti o vseh ugotovitvah obvestili pristojno državno tožilstvo. Če bo ostalo pri omenjenem kaznivem dejanju in če mu na sodišču krivdo dokažejo, osumljencu grozi do eno leto zapora.

Omenimo še, da se kazenski postopek za neupravičeno slikovno snemanje začne na predlog oškodovanca. Slovenski pisatelj Vitan Mal, avtor številnih uspešnic, med drugim tudi knjige Sreča na vrvici, je precej prahu dvignil z nemladinskim delom Napačna odločitev. Knjiga nazorno opisuje erotične prizore med odraslimi in otroki, zato se je porajalo vprašanje o mejah literature.

Za sporno knjigo so se v preteklosti zanimali tudi na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu, a po naših podatkih Mala niso preganjali za kaznivo dejanje izdelovanja pornografskega gradiva.

Tožilci pa niso tako menili pred dobrim desetletjem, ko se je moral priljubljeni mladinski pisatelj na sodišču zagovarjati zaradi fotografiranja dečka v pornografskih položajih. Na sodišču so mu takrat izrekli pogojno zaporno kazen.
Default avatar
Slovenec, povej mi, kdo si in povem ti, kako ti bo sojeno….frrerergtergtergt4rtsfe
**********************************************************************

ker sodi Vitan Mal med tiste Slovence, ki bi radi uzakonili VSE perverznosti, ki se tičejo tudi otrok, se ni bati, da bi se mu karkoli zgodilo.
Ne njemu, ne njemu podobnim.
Default avatar
Gospod Vitan Mal, vi ste s svojo knjigo storili odvratno kaznivo dejanje. Sodite v zaprto ustanovo. Čudi me, da se še nihče ni odločil za prijavo kaznivega dejanja produciranja in širjenja otroške pornografije. Očitno ste brez osnovnega moralnega kompasa, kajti vaše delo ni umetnost, temveč pedofilska pornografija, katere avtor in vsi udeleženi sodite v zapor. Dokler nisem prebral nekaj odlomkov vaše packarije, se nisem oglašal. Če gre za tiča v ženskih ali moških ustih, me ne zadene. Malce zdarvega porniča ni odveč. Ko pa so udeleženi otroci, pa gre za kaznivo dejanje. Vsak normalen človek se ob misli opisovanja pedofilskih zabav počuti zoprno, ker gre za nasprotovanje človeški naravi, človeški prirojeni normalnosti. Seks je zdrav, a ne takrat, ko so udeleženi otroci. Ste član Društva slovenskih pisateljev. To naj bi bila pisateljska elita. Čudi me, da DSP ni sprožil nobenega disciplinskega postopka. Očitno za vse ne veljajo enaka pravila.
Default avatar
Nekaj je, kaj se komu zdi odvratno, nekaj drugega pa je, kaj je kaznivo. Po mojem nepravniškem mnenju, ampak ustavo in kazenski zakonik sem prebral, bi bilo to pisanje težko opredeliti kot kaznivo dejanje. Pa da ne bo nesporazuma, tudi knjigo sem prebral in se mi ne zdi vredna zagovarjanja, tudi zato ne, ker je napisana neprepričljivo. Zdi se mi pa, da je avtor v par drugih postopkih.
Uh, še tega se manjka, da bi društvo pisateljev čistilo svoje vrste po nravstvenih kriterijih, tega ni bilo niti v najbolj svinčenih časih.
Default avatar
veste, govorite o umiku knjige s polic knjižnic. Morali bi govoriti o umiku avtorja in vseh odgovornih, da je delo sploh izšlo izza rešetk Doba. Tja sodijo avtor in vsi, ki so tu sodelovali.
Zanima me, kaj je Društvo slovenskih pisateljev ukrepalo zoper svojega člana, ki se je tako grdo spozabil. Če je g. Vitan Mal "ugleden književnik", potem me je sram, da sem slovenski pisatelj.
Default avatar
veste v čem je problem pedofilstva tako pri nas kot tudi drugod po svetu?
To, da ima ogromno anonimnih, tihih simpatizerjev.
Posameznikov, ki na varnem- v svoji prekleti pokvarjeni glavi- sanjarijo ENAKO.
In potem, ko slišijo, da si je pa eden od njim podobnih vendarle upal, tudi sami - na skrivaj- doživljajo ''sprostitve''.
da je temu tako, dokazujejo nekateri odgovori in komentarji na to temo.
Seveda bi bilo stalinistično, če bi prepovedali literaturo Vitana Mala.logično. Ker bi s tem pokvarjenim tipom odvzeli možnost, da bi nestrpno čakali na nove bolne umotvore.....
Bilo bi pa civilizacijsko in normalno, če bi ga za nekaj let zaprli.
Default avatar
Knjigo Vitana mala napačna odločitev BI MORALI eliminirati iz vseh knjižnic, a založba ŠKUC bi morala plačati nastalo finančno škodo. To je prvi korak,. V drugem koraku bi morali Vitana Mala in odgovorne pri ŠKUC-u zapreti zaradi odvratnega kaznivega dejanja. V vseh normalnih državah gredo ljudje, ki posedujejo ali distributirajo otroško pornografijo, v čuzo. Kaj pa pri nas? Dajo jih za obvezno branje za bralno značko. To je dokaz, da je moralni kompas Slovenije, zlasti pa njene etablirane kulture totalno zmešan. Napačna odločitev ni nobena književnost, temveč sprevržena otroška pornografija. kaj v tej državi počno tožilstva? kaj počnejo v Disciplinski komisiji DSP?
Default avatar
Tudi pred korita kulturnikov je treba dati sito. A o tem bi odprl novo temo. Packarija Vitana Mala nima s tem nič skupnega. Tukaj recimo kakšno o tem, kako je omenjeni kulturnik in priznan književnik s svojega okna slikal deklice med telovadbo.
Default avatar
Okay, pa dajmo takole. Tole vam vržem v zobe: Hannu Luntiala: Zadnja sporočila (iz založbe Meander). Gre za prepise SMS sporočil. V svojih opombah h knjigi imam zapisan komentar: "Fucking genious, to je res nekaj posebnega".

Torej: še literatura ali kaj drugega? Kaj je, če SMS-je spokaš v knjižno formo? Je literatura vselej umetniško delo in če, kam se uvršča Hannu Luntiala? Je tudi "lahka" literatura umetniško delo?

LP, Eos
Default avatar
Večina je tule zgrešila bistvo se mi zdi.

Ne gre za to, ali je napisano sprejemljivo za literaturo na splošno.

Naslovnik knjige je otrok/mladostnik, vprašanje je torej, ali je napisano sprejemljivo za mladinsko književnost in naslovnika ali pa pač ne.

In po mojem mnenju tu ne gre toliko za vprašanje homoseksualnosti (ki za maldinsko književnost ne bi smela več biti tabu tema), kot za vprašanje pedofilije, na katero avtor gleda nekritično.

Primerjava z deSadom ali "Čefurji" je tako neprimerna, saj sta ti dve deli namenjeni odraslem bralcu (ne glede na to, ali v njiju nastopajo otroci ali ne).
Default avatar
In zakaj se nihče ne poroči ali pa vsaj zakaj je toliko fantov moških likov? Mislim, da je premalo ženskih likov. Rabili bi eni punco, ki jo zlorabi odrasel moški ona pa hoče, da jo vzame za ženo. To bi bilo bolj normalno. Ne pa moški na fanta, to je diskriminacija phttp://m.youtube.com/watch?v=rgMDoR9crXsunčk. Mar trinajstletnice niso srčkane?

Moderatorji

Nataša Purkat , univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture
Nataša P
mag. Gordana Rodinger , prof. slov. j. in zgodovine
Gordana Rodinger