Starševstvo in vzgoja

Odgovarjajo: mag. Nataša Durjava, EAGT geštalt izkustvena psihoterapevtka • prof. Andreja Vukmir, spec. zakonske in družinske terapije • Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

moja mami

Default avatar
Zakaj sem se odločila, da napišem mojo zgodbo? Zato ker sem skrajno nesrečna in me moja mati spravlja on živce, pamet in še kaj ...
Stara sem 20 let, študiram, moram reči, da sem odlična študenka, staršem ne delam nobenih problemov in skrbi.
Mami je stara 41 let. Skupaj živimo v stanovanju, zgoraj smo jaz – brat in mami, spodaj pa dedek in babica.
Resno se že sprašujem, kaj je narobe z mano, če mogoče zahtevam preveč? Namreč ko moji mami očitam, kako ji je vseeno zame, mi vrže naprej »drugi starši otrokom nič ne plačujejo, jaz pa dajem tebi za karto (9.000 sit za vlak).

Pa saj ne vem več, je to preveč?! Res, nič več mi ni jasno, vedno bolj sem zmedena – ali sem res tko zajebana in zahtevna hči, da nom stop težim in zahtevam neke stvari?!

Res je, dobivam štipendijo, 49 000 sit. Pa ne zaradi lenobe, pač pa zaradi povprečja, ki sem ga imela na faksu prejšnje študijsko leto 9,8 - torej si zaslužim.

Od 19 leta dobivam tudi preživnimo po očetu, namreč 20 000 sit. Prej je preživnimo pobirala mami in od nje praktično nisem imela nič, z njo je kupila sebi cigaret in podobno. Skratka, zdaj sem si jo izborila. No, pa naj povem za kaj porabim teh 70 000 sit :

- sama vzdržjem avto, ki sem ga dobila od dedka in babice, namreč ker ne živim v mestu sem imela velike probleme s prevozom do mesta, da sem sploh lahko šla v Ljubljano (z vlakom)
- 15 000 – 20 000 sit dam za bencin, vozim pa se samo do železniške postaje in domov
- 5 000 sit na mesec plačujem interneta, namreč sama sem si zrihtala sinfonico, saj rabim internet vsak dan – za faks.
- Sama moram plačati registracojo in tehnični pregled, za to že celo leto varčujem
- Sama si kupujem hrano, obleke, brisače. Vso kozmetiko – se pravi kolondont, šampon, zobno krtačko- nujne stvari ... sam tudi za to ne poskrbi moja skrbna mati
- Sama si kupujem knjige za na faks, skripte
- Plačujem si bone v ljubljani (normalno da morem jest)
- Naj omenim, da v naši kuhinji ni ničsar zame, mami da stari mami 15 000 sit na mesec, da jem pri njuej: torej zajterk, kosilo, večrja, VSE. Pogleg tega si še sama kupujem hrano za sproti, sadje, itd
- Plačujem si tudi svoj gsm, namreč nimamo domačega telefona

Skratka da povzamem EDIN STROŠEK IN EDINO SKRB, ki jo ima moja mami z mano je, da mi plača karto za vlak 8 700 sit in hrano 15 000 sit. To je dejansko VSE!!!!

In misli, da normalni starši dajejo otroku če ne drugega podporo, razumevanj, se z njim pogovarjajo ... itd.
In raje bi imela 10 000 žepnine na mesec in srbne starše, ki bi mi kupili knjige za faksa, brisače, kolondont itd ... skratka skrbeli zame, ne na materialnem pač pa ČUSTVENEM nivoju.

In vseeno, mami mi očita, da mi daje PREVEČ , s tem da mi ne daje ne ljubezni, pozornoti, podore, razumevanja, pač pa 15 000 sit za hrano + 9 000 sit za karto vlak.
Default avatar
Moram pohvalit tvoje povprečje ocen- super. Da pa zdržiš v takšnih razmerah - super. Jaz ne bi. Č e bi bila na tvojem mestu ne bi vzela tudi tistega denarja ki ti ga daje dosedaj. Kako pa ravna z bratom kdo pa njega preživlja. Kaj pa če bi se preselila k starim staršem?Mogoče pa ima mami težave kot sem razbrala iz napisanega zaradi izgube očeta. Pogovori se z njo.Kako se pa zastopiš z starimi starši in bratom. Tudi oni vidijo mamo takšno kot praviš da je.


Želim ti lepših odnosov in še takšne ocene.
Default avatar
Žalostno, da se kaj takega dogaja. Vse pohvale tebi, da zdržiš v takem okolju. Praktično si čisto samostojna.
Ne vem, kaj ti naj svetujem. Zdrži še malo, da doštudiraš in dobiš službo in se odseli.

Mislim, da bi morala mami bolj skrbeti zate. Očitno je zgubila materinski čut (ljubezen, razumevanje, podpora, svetovanje.....). Punca, ne zahtevaš preveč, samo nimaš sreče, ker si starše ne moreš "zbrati" sama. vse ostalo si lahko... zato ...zdrži... bo bolje.

želim ti vse dobro.....
Default avatar
Jaz pa le mislim, da imaš dovolj. Za bencin ne porabiš 15 - 20.000 tolarjev na mesec, a se voziš s tovornjakom? Pri knjigah za faks se tudi da kaj privarčevati (knjižnice), pa na oblačilih (saj si ne kupiš vsak mesec hlač, majico,modrc, spodnje hlače...), kozmetiki (vsak mesec nova zobna krtačka?) in gsm-u (me klepetaš v nedogled). Jesti pa normalno da moraš, si privoščiti sadje... Ne vem, no. S stotimi tisočaki nekateri preživijo 4-člansko družino.
Tudi jaz sem odrasla s skromnimi a ljubeznivimi starši. Včasih sem se počutila prikrajšano, namreč tudi sama sem skrbela za vse te stvari, kot jih naštevaš ti (hrana, vlak, knjige in celo za cigarete), razen avtomobila. Na faksu sem imela le 25 ooo socialne pomoči. In verjemi, da sem zvozla skozi mesec, poleti pa šla na morje.Se da, če skrbiš sama zase in si skromna. Staršem sem pa hvaležna, da so me vzgajali v skromnosti,in ljubeznijo, čeprav sem si večkrat zaželela razkošja.
Ohladi živčke, prekalkuliraj račune, pa bo šlo!
Lep pozdrav

Ja, zanima me s katerim avtom se voziš, pa koliko kilometrov na dan narediš?
Default avatar
Ne vem, ampak občutek imam, da tudi ti gledaš stvari skozi prizmo denarja. Najprej namreč praviš, da želiš ljubezni od mame, potem pa v celem postu naštevaš samo to, koliko dobiš štipendije in za kaj jo porabiš ter koliko tvoja mati prispeva zate.

Če do sedaj od matere nisi imela podpore in ljubezni, je nesmiselno pri dvajsetih pričakovati, da se bo spremenila. Taka pač je in morda je na to vplivala prezgodnja izguba očeta (ali ločitev), to, da nima partnerja, na katerega bi se oprla ipd.. Ti je v vsakem primeru ne moreš spremeniti. Glede denarja pa naj ti povem, da marsikateri študent še toliko ne dobiva od staršev kot ti. Vse skupaj pa si naštela skoraj 94 000 sit, ki jih dobivaš (štipendija, preživnina in kar ti daje mama). Samo kot primer: jaz sem vse študentsko obdobje morala delati, da sem zaslužila za hrano in bivališče. O kakšnem avtu ni bilo govora. In tudi danes je ogromno študentov, ki finančno nimajo niti pol toliko kot ti. Pač delajo za preživetje. Tako da glede tega nisi prikrajšana. Glede čustvene lakote pa ti priporočam, da ljubezen sčasoma najdeš drugje. Tvoja mati ima očitno svoje težave in najbrž se zanaša na to, da si vsaj ti že odrasla in odgovorna in ima tako eno skrb manj. Razumi jo, najbrž ji ni bilo lahko sami z dvema otrokoma.
Default avatar
Ni ti lahko, a kaj češ takšno je pač življenje. Tudi jaz sem morala ves čas študija delat, da sem se lahko preživljala. Starša sta bila ločena in ker oče ni plačeval preživnine, mi je mami lahko plačala študentki dom in kaj malega je prispevala za hrano. Za oblačila, knjige, žure in svoj prosti čas sem morala privarčevat oz delat. Seveda se mi je to tudi poznalo na ocenha, ker delat 8 ur skoraj vsak dan, hodit na predavanja in se še učit, ni bilo lahko. Takrat sem sicer jamrala in mislila tako kot ti, da sem najbolj bogo bitje na svetu. Sedaj, ko sem pa že v službi in imam majhnega otroka ter vse stroške povezane s samostojnim življenjem, si pa mislim, da sem takrat imela "veliko" denarja, predvsem to, da sem lahko vse porabila zase. zadj pa ni več tako.
Misli pozitivno in nato, da so drugi še bolj bogi in da niti študirat ne morejo!
Glede materinske ljubezni pa.... nekje mora biti vzrok, da ti je ne daje dovolj. Mogoče se pa le pogovori z njo ali pa si poišči podporo pri starih starših!

Uživaj in še tako naprej pridno študiraj!
Default avatar
Glede na to, da imaš ocene 9,8 ti lahko samo čestitam. No jaz nisem imela štipendije med mojim šolanjem in sem mogla VSE "sfehtat" od staršev. Za vsak tolar se mogla polagat račune kam gre denar, za kaj potrebjem... Kupla sta mi avto (majhno jajčko, da sem se vozla v MB), pa nisem porabla 20.000 sit/mesec za benz (naredla sem 100 km na dan). hvala bogu, da mi je oma kdaj kaj dala in da obstajajo študentski servisi, da sem delala - v gostilni sem bila 3 tedne od 9.00 do 23.00, da sem dala pol za morje vstran in pol za registracijo (delala sem poleti, registracijo sem imela pa v začetku decembra).
Takrat sem si mislila kako bo fajn ko bom konac in bom imela službo - bom imela veliko denarja. Pa ga imam figo, ko pridejo položnice za stanovanje, avto, elektrko, gsm,........................ ga ostane bore malo, pa imava dve plači.

Za čustvene težava pa ti predlagam, da se useš z mamo ji poveš, da jo imaš rada in da ni vse zlato kar se sveti.
Default avatar
Mislim da ti prav nič ne manjka! Zbodla me je tvoja izjava da prej od preživnine nisi imela nič, ker si je mama kupila cigarete. Ne vem, no ..., težko verjamem ...
Študentka (čestitke, ker si res pridna) s svojim avtom in 70.000 sit na mesec; bolj malo poznam takih, veliko več pa tistih, ki delajo preko študentskega, da si lahko privoščijo pijačke itd. Par mesecev bi morala živeti čisto na svojem, da bi videla kako denar kar odleti, ko dobiš plačo.
Večini odraslih, zaposlenih ostane še manj kot imaš ti, ko plačajo položnice.
Občutek imam da so tvoje težave z mamo drugje, ker finančno ti ne gre slabo. Razmisli in pogovori se z njo. Srečno!
Default avatar
Tudi jaz mislim, da ti finančno in materialno nič ne fali. Jaz sem si svoj prvi avto trdo prislužila in od dneva, ko sem zaključila srednjo šolo, delala. 70.000 SIt je lahko zelo malo, lahkop je tudi zelo veliko, odvisno, na kakšno stališče se postaviš. Vprašanje je, ali so straši dolžni živet svoje otroke do konca vseh njihovih študijev, kolikor si jih otroci izmislijo, sama mislim, da ne. Je pa lepo in pohvalno, če starši to počnejo, otroci pa svoje obveznosti vestno in pridno izpolnjujejo. Tvoji jih, ti pa tudi. Torej je vse krasno, če pa meniš, da si upravičena do več kot ti mati (in oče) dajeta, izkoristi možnost in si dodatni denar zasluži.

Ljubezni, naklonjenosti, povezanosti in navezanosti se ne da ne prisliti, ne izsiliti, niti ukazati, ne izprositi. V nekaterih družinah je, v drugih je ni, iskat krivdo pa je Sizifovo delo, ki ne da kaj prida učinka. Edini pamteni nasvet se mi zdi razdalja in osamosvojitev. Odklop od mame, ki bo obema dal potrebno distanco za to, da ugotovita, na čem sploh sta. Kar si napisala, je veliko premalo za to, da bi lahko tebi dali povsem prav, mamo pa podelali v nulo. Zgodba ima zagotovo (vsaj) dve plati in dve različni videnji.
Default avatar
Hej, punca - 70.000 imaš zase in za svoje potrebe...meni se ne zdi malo! Mi pa v vsej zgodbi ni jasno, zakaj ti mama plačuje karto za vlak (oz, zakaj tako karto rabiš), če se v Lj voziš z avtom?

Ne bom ti na dolgo opisovala svoje zgodbe - že od SŠ "skrbim zase" na tak način, kot opisuješ. Z bolj ali manj rednimi službami si že od 3. letnika SŠ sama kupujem obleke, kozmetiko (tudi šampon in zobno pasto!), šolske knjige, počitnice ipd. Moja starša sta imela nizke plače - delavske, vendar ravno toliko "velike", da sem izpadla iz vseh kategorij za štipendijo. Povprečje na faksu pa, priznam, sem imela nižje kot ti;))

Ko sem prejela svojo prvo redno plačo, sem začela doma dajati svoj prispevek za hrano in položnice. Prav? Narobe? Meni se je zdelo fer, ko sem gledala starša, kako se ubijata s svojimi bornimi plačami in kasneje penzijami.

Podobno mislim kot Skrbna: da starši niso dolžni v nedogled preživljati svojih otrok. Meni se zdi, da 70.000 za osebne potrebe ni prav malo. Če ne zmoreš - zmanjšaj potrebe ali dodatno zasluži. Tvoj post se bere, kot da od mame pričakuješ več denarja (...In misli, da normalni starši dajejo otroku če ne drugega podporo, razumevanj, se z njim pogovarjajo ... itd.
In raje bi imela 10 000 žepnine na mesec in srbne starše, ki bi mi kupili knjige za faksa, brisače, kolondont itd ... skratka skrbeli zame, ne na materialnem pač pa ČUSTVENEM nivoju.) - tole jaz razumem, kot da želiš, da ti mama daje dodatno žepnino in ti poleg kupuje še knjige za faks, brisače ipd.

Nič ne poveš o maminem finančnem stanju. Kaj pa, če ona enostavno ne zmore dajati več?

Probaj se osamosvojiti, si najeti sobo ali mogoče s kakšno prijateljico skupaj malo stanovanje. Boš videla, koliko stroškov boš imela. Položnice, najemnina. Mogoče boš znala ceniti, kar imaš, na malo drugačen način.

Srečno!
Default avatar
Meni so starši v času študija plačevali vse, pa sem imela štipendijo, ki pa je bila samo zame.
Res pa je, da sem mami pomagala pri službenem delu - in to od svojega 13 leta. res je tudi, da je brat takrat imel že svojo gospodinjstvo in ni bil odvisen od staršev.

Pa avtomobilov takrat tudi ni bilo na vsakem koraku in kozmetika kar jo je bilo se je omejevala na Niveo in Soleo.
Default avatar
groza....dobra si da sfolgaš takole...jaz bi se sramovala svoje mame potem ko bi se kočno lahko odselila...ja vem sliši se grdo in kruto ampak res ne razumem da ti en daje niti podpore čustvene ali kakorkoli a pa vsaj da bi ti plačevala kolodont, itd...pa kakšno knjigo kdaj...glede na to da si odlična študentka mislim da bi ti morala pomagati...nebi nič rekla če bi izredno štzudirala itd... tako pa...groza

Moderatorji

mag. Nataša Durjava , EAGT geštalt izkustvena psihoterapevtka
durjavaN
prof. Andreja Vukmir , spec. zakonske in družinske terapije
Zavod Pogled
Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic E-posvet