ARHIV - zdravstvo

Bolečine v križu

Default avatar
Več let imam bolečine v hrbtu. Preiskave niso nič pokazale, tako da so mi rekli, da pridejo v poštev le telovadba za hrbteničarje, zdravila proti bolečinam in izogibanje raznim gibom, ki mi povzročijo bolečine. Je možno na kakšen način pomagati?
Za odgovor se vam zahvaljujem.
Default avatar
Ja, seveda se vam lahko pomaga.

Poglejva si najprej, kako sploh pride do zaznave bolečine (na preprost način):
Zaradi nekega vzroka (poškodba, vnetje itn.) se vzdražijo bolečinski receptorji v tkivu (nekakšni detektorji za bolečino), ki tvorijo električne impulze in jih pošiljajo po živčnih vlaknih (podobno kot potuje elektrika po električni žici po hiši) do posebnih živčnih snopov v hrbtenjači (lahko jih primerjamo z električnimi daljnovodi).
Od tam gre informacija (= receptorji za bolečino v nekem tkivu so vzdraženi) do naših možganov, ki to informacijo dokončno “obdelajo” in nam nato ponudijo dokončno zaznavo (občutek) bolečine, ki jo dejansko tudi občutimo. Pri tej “obdelavi” sodelujejo številni dejavniki, med njimi tudi izkušnje o podobni ali enaki bolečini iz preteklosti, informacija o sedanji (trenutni) bolečini in predvidevanje o tej bolečini v prihodnosti (ali bo še bolelo npr.tudi čez eno uro).

Tako se občutek bolečine, ki ga trenutno občutimo poveča (= bolj nas boli), če smo že izkusili podobno ali enako bolečino v preteklosti. Poveča se tudi, če menimo, da nas bo tudi v prihodnosti še bolelo (npr. strah pred porodnimi popadki, ki bodo še sledili; strah “pred bolečino, ki bo tudi jutri” pri bolnikih s kroničnimi boleznimi sklepov, revmatoidni artritis, artroze sklepov itn.). Trenutni “električni impulzi”(= dejanska informacija o “škodi”), ki prihajajo iz receptorjev za bolečino iz tkiva so tako le del zelo kompleksnega dogajanja v naših možganih pri tvorbi zaznave občutka bolečine. Lahko jih celo sploh ni, pa imamo še vedno očutek hude bolečine (npr. žalost ob izgubi ljubljene osebe).

Mnoga psihična stanja povečajo občutek bolečine (npr. otožnost, depresija) ali pa zmanjšajo (npr. veselje, pozornost usmerjena drugam) itn.

Pri vseh bolnikih s kroničnimi bolečinami je psihološka komponenta zaznave bolečine dokaj izrazita in nanjo lahko precej vplivamo.

Hipnoterapija ali avtohipnoza ali avtogeni trening lahko pri vas precej pomagajo.

Bolečine s temi metodami ne odpravljamo (ker se je običajno tudi ne da povsem odpraviti), jo pa lahko precej zmanjšamo, na neko za vas sprejemljivo raven (npr. zmanjšamo občutek bolečine za polovico ali še več), kar je pri nekomu, ki ga že več let hudo boli, še kako dobrodošlo.

Lahko tudi dosežemo enak protibolečinski učinek protibolečinskih zdravil (analgetikov) ob zmanjšanem dnevnem odmerku in s tem manj obremenjujemo ledvice in jetra s presnovo zdravil, ki so predvsem pri “hrbteničarjih” močno obremenjene zaradi dolgotrajnega jemanja analgetikov in nesteroidnih antirevmatikov.

Obstaja več tehnik, kako uspešno zmanjšati bolečino, s katerimi pa vas ne bi obremenjeval. Za vse pa velja, da je njihova uspešnost odvisna tudi od vaše motivacije, stopnje sugestibilnosti, vaše predstavljivosti (= imagery) in nenazadnje tudi vaše vztrajnosti.

Lep pozdrav
Sergej Pušnar, dr.med.,spec.ginekologije in porodništva
Naročanje na hipnoterapijo od poned. do petka od 7.30 - 8.00 in od 20.00 - 20.30 na GSM 040 799 427
Default avatar
@DOKS: Vprašanje

Kak pomen ima zmanjševanje bolečine, če pa je vzrok lahko poškodba, morda kaka druga nepravilnost v življenju. Ali se z manjšanjem bolečine pravzaprav ne omogoči, da ta človek še bolj nadaljuje v smeri, za katero je telo pokazalo, da jo mora spremeniti in nekaj narediti na temo spremembe in odprave vzroka?

Hvala za odgovor,
Tomaž
Default avatar
So bolečinska stanja, pri katerih lahko medicina (žal) ponudi le protibolečinska zdravila. Npr. kronična bolečina v hrbtu ali pa bolečina po operacijah npr. zaradi zarastlin (tudi po operacijah hernije disci). V drugih primerih medicina ponudi amputacijo (odstranitev) obolelega dela in nato protezo, če je to možno ali rekonstrukcijo, če je ta možna (npr. artroze sklepov - kolk, koleno itn.).
Velikokrat pa, razen analgetikov, ni nič drugega na voljo (npr. migrenski glavoboli), razne nevralgije in podobno. In včasih vzrok za bolečino ni dokazljiv ali pa vzrok ne moremo odpraviti kar tako (npr. prisilna drža pri delu; porodna bolečina; bolečina pri kroničnih boleznih - bolečina pri bolnikih z rakom itn.).
Zmajševanje bolečine je še kako dobrodošlo pri tistih, ki jih boli in bi storili vse, da bi se je znebili ali vsaj omilili. In če je mogoče brez zdravil, še toliko bolje.

Akutna bolečina, ki jo imate verjetno vi v mislih, ima vedno vzrok, ki ga običajno (a ne vedno) lahko tudi ugotovimo in zato ustrezno zdravimo. Drugače pa je s kronično bolečino, ki jo ne moremo ozdraviti (zato jo tudi imenujemo kronična), lahko jo le omilimo in zato je vsaka metoda, ki to omogoči in nima preveč neželjenih učinkov, dobrodošla.

Dolgotrajno jemanje analgetikov lahko privede do raznih okvar organov (ledvic, jeter), zato jih tudi ne priporočamo dalj časa. Je pa res, da če človeka boli in če mu ne moremo drugače pomagati, kot da mu predpišemo analgetike, mu jih pač predpišemo.

Hipnoterapija in avtogeni trening sta dobri metodi za zmanjševanje (ne odpravo) kronične bolečine, ker sta brez stranskih učinkov in brez komplikacij. Škode ne moreta povzročiti, lahko pa (v večini primerov) pomagata, pri nekaterih bolj, pri nekaterih manj. V večjih bolnišnicah v razvitih zahodnih državah je hipnoterapija mnogokrat na voljo kot dopolnilna metoda zdravljenja, predvsem bolnikom s kroničnimi boleznimi.
Sergej Pušnar, dr.med.,spec.ginekologije in porodništva
Naročanje na hipnoterapijo od poned. do petka od 7.30 - 8.00 in od 20.00 - 20.30 na GSM 040 799 427