ARHIV - zdravstvo

nespečnost

Default avatar
Spanje je aktiven proces.
V eni noči se v spanju ponovijo (en za drugim) tri do pet ciklusov spanja.
Vsak ciklus, ki traja do 100 minut, ima pet različnih obdobij spanja.

Običajno zaspimo v 10 do 15 minutah po ugasnitvi luči in preidemo v non-REM fazo spanja, ki jo imenujemo tudi mirno obdobje spanja. Non-Rem fazo tvorijo dremež, plitvo, globoko in najbolj globoko spanje.
Po približno 60 minutah ali nekaj več od začetka spanja nastopi REM faza spanja, živahno obdobje (REM – rapid eye movement). REM faza spanja se ponavlja približno vsakih 90 minut. Nekaj časa preden se zbudimo se vzorec spanja spremeni, tako da ni več globokega spanja, ampak samo plitvo spanje, dremež in REM faza. V REM fazi tudi sanjamo.

Ko spimo se ne zavedamo sebe in okolice. Močni dražljaji iz okolice (dotik, hrup, svetloba itn.) nas lahko prebudijo. Zjutraj se zbudimo zaradi aktivacije naših možgan, v katere prihajajo impulzi iz somatosenzoričnih sistemov telesa.

Potreba po spanju je različna. Če smo zjutraj, ko se zbudimo sveži in se počutimo spočiti, smo spali dovolj. Praviloma pa velja, da dojenčki potrebujejo več ur spanja (10 do 14 ur na dan) in starostniki manj (5 do 7 ur).

Motnje spanja mučijo okoli 30% ljudi.

Motnje spanja lahko opredelimo glede na spremembe v vzorcu spanja: NESPEČNOST (insomnija) – oseba težko zaspi (težave uspavanja), prebuja se ponoči ali zgodaj zjutraj, MOTNJE DIHANJA V SPANJU – oseba navaja prekomerno dnevno zaspanost, svojci osebe pa zaznajo pogoste prekinitve dihanja med spanjem (apneja). Apneja je lahko obstrukcijska, katere vzrok je v zgornjih dihalih ali centralna, katere vzrok so centralne motnje dihanja. O hipopneji govorimo takrat, ko gre za delno zaporo zgornjih dihal, HIPERSOMNIJA – gre za prekomerno dnevno zaspanost, ki se pojavi ob normalnem nočnem spanju, oseba podnevi ni zmožna ostati budna, npr. narkolepsija s katapleksijo, MOTNJE CIRKADIANEGA RITMA – o teh motnjah govorimo, ko gre za motnje spanja glede na 24 urni cikel, npr. delo v izmenah, PARASOMNIJE – so motnje spanja, ko pride do neželenih dogodkov, npr. nočne more, govor v spanju, hoja v spanju itn, MOTNJE GIBANJA V SPANJU – sem uvrščamo sindrom nemirnih nog, škrtanje z zobmi (bruksizem) itn., IZOLIRANI SIMPTOMI – smrčanje itn., DRUGE MOTNJE SPANJA – psihične motnje spanja, organske motnje spanja.

Za kronično primarno nespečnost je značilna prekomerna budnost, ki se kaže z različnimi znaki periferne in centralne aktiviranosti in z različnimi vedenjskimi manifestacijami, ko sta prekomerna zaskrbljenost in reaktivnost (1). Tudi simpatično živčevje je prekomerno aktivno. Predpostavlja se, da je hiperaktivnost CRF (corticotropin releasing factor) posledica prekomerne reakcije na stres, ki se na ponovne ekspozicije še bolj ojača in poveča in otežuje ohranjanje normalnega vzorca spanja. Sčasoma pride do kronične nespečnosti (2). Osebe z agripniafobijo (strah pred nespečnostjo) so prepričane, da ne bodo mogle zaspati, zato postanejo zaradi tega vse bolj nervozne (vznemirjene) in prav ta njihova vse večja vznemirjenost preprečuje, da bi lahko zaspale.

Osebe z akutno in kronično nespečnostjo se pogosto dobro odzovejo na hipnoterapijo in relaksacijo. Že po dveh terapijah (dveh srečanjih) polovica oseb s kronično nespečnostjo občuti bistveno zmanjšanje nespečnosti in pravilnejši vzorec spanja (3). Hipnoza je zelo uspešna za indukcijo stanja sproščenosti (relaksacije), kjer se zmanjša aktivnost simpatičnega in poveča aktivnost parasimpatičnega živčevja (5). Hipnotični trans omogoči tudi reševanje težav, ki povzročijo anksioznost in na ta način olajša prehod v sproščujoč spanec ter vzpostavitev ustreznih postopkov pred spanjem (bedtime ritual).

Hipnoterapija s pomočjo avtohipnoze olajša indukcijo mišične relaksacije in uravnavanje kognitivne hiperaktivnosti (6). Tehnike, ki jih uporabljamo pri tem je npr. samoindukcija stanja avtohipnoze in občutka relaksacije (npr. lebdenje telesa). Neprijetne ali moteče misli lahko projeciramo na ekran ali filmsko platno, ki si ga zamislimo v stanju transa. Naučimo se, kako postati “prometnik” svojih lastnih misli in kako jih obvladovati, ko jih projeciramo na “naš ekran” in se tako disociiramo od njih. Po indukciji stanja avtohipnoze se naučimo kreirati občutek lebdenja “v vodi, zraku, meglici itn.” ali katerikoli občutek, ki ga lahko povežemo s fizično sprostitvijo. (plavanje na blazini v bazenu, vožnja v čolnu po reki, lebdenje v meglici oblaka itn.) (7) .
Ko enkrat to obvladamo, se naučimo kako odmakniti stran svoje skrbi in moteče misli s pomočjo tehnik, kot so projekcija na TV ekran ali filmsko platno in nato zamrznitev slike ali pa menjava kanala (kot na TV), izključitev projektorja, TV itn.
Pogosto uporabljamo tehnike vizualizacije: sediš ob reki in gledaš, kako odpadli listi dreves plavajo na površini vode in jih počasen tok reke odnaša stran (7). Predstavljaš si, kako svoje skrbi ali moteče misli položiš na te liste in opazuješ, kako gredo stran, kako se oddaljujejo, kako jih odnaša proč in pri tem pustiš, da se tvoje misli in telo še bolj progresivno sprostijo. Lahko si tudi predstavljaš, kako počivaš na udobnem ležalniku, gledaš oblačke na nebu in nanje polagaš skrbi in moteče misli ter opazuješ, kako jih rahel vetrič nosi stran.

Stanton (8) poroča o 85% uspešnosti hipnoterapije pri nespečnosti po dveh hipnoterapijah.
Milton H.Erickson (9) je uporabljal poshipnotične sugestije v smislu, če nekdo ni zmožen spati, potem naj vstane in počne nekaj, kar resnično ne mara početi (npr. čistiti hladilnik, prati avto, zloščiti parket, pomiti tla, pospravljati predale itn.) in ko končno postane dovolj utrujen, potem naj gre spat.

Pomembno je, da vsako vrsto hipnoterapevtskega pristopa spremlja ustrezen režim obnašanja (protokol, ritual) pred spanjem: izogibanje prevelikim obrokom hrane, izogibanje izraziti fizični aktivnosti (šport!) tik pred spanjem, spalnica ne sme biti mesto, kjer se ukvarja z delom ali s čemerkoli drugim, kar lahko povzroči anksioznost, v postelji se ne sme ukvarjati z delom (poslom) in se ne sme stalno gledati na kazalce ure, ko je človek zbujen (uro postaviti tako, da ne vidimo kazalcev)(10).

O drugih motnjah spanja pa v prispevkih, ki še sledijo.

1.Drake CL, Roehrs T, Roth T. Insomnia causes, consequences and therapeutics: an overview. Depress Anxiety, 2003; 18: 163 – 76.
2. Richardson GS, Roth T. Future directions in the management of insomnia. J Clin Psychiatry, 2001; 62: 39-45.
3. Becker PM. Chronic insomnia: outcome of hypnotherapeutic intervention in six cases. Am J Clin Hypn, 1993; 36: 98 – 105.
4. Borkovec TD, Fowles DC. Controlled investigation of the effects of progressive and hypnotic relaxation on insomnia. J Abnorm Psychol, 1973; 82: 153-8
5. Maldonaldo JR, Spiegel D. Hypnosis. V: Talbot J, Yudosky S: The American Psychiatric Publishing Textbook of Clinical Psychiatry, 4.izdaja, 2003: 1285 – 331.
6.Hammond DC. Handbook of Hypnotic Suggestions and Metaphors. New York: W.W.Norton, 1990; 220-1.
7. Spiegel H, Spiegel D. Trance and Treatment: Clinical Uses of Hypnosis. 2.izdaja. Arlington. American Psychiatry Publishing, 2004.
8. Stanton HE. Hypnotic relaxation and insomnia: a simple solution ? Sleep Hypnos, 1999; 1: 64-7
9. Alman BM, Lambrou P. Self hypnosis: The Complete Guide to Better Health and Self-change. New York. Brunner/Mazel, 1992.
10. Bauer KE, McCanne TR. A hypnotic technique for treating insomnia. Int J Clin Exp Hypn, 1980; 28: 1-5.
Sergej Pušnar, dr.med.,spec.ginekologije in porodništva
Naročanje na hipnoterapijo od poned. do petka od 7.30 - 8.00 in od 20.00 - 20.30 na GSM 040 799 427
Default avatar
Spoštovani,

Hčerka ima 9 let in ima večkrat moraste sanje, se zbuja ponoči in večkrat potem joka. Drugi dan je potem sitna in brez prave volje. Imate kakšen nasvet?
Za vaš odgovor lepa hvala.
Zaskrbljena mama.
Default avatar
Spoštovana,

Prav otroci med 7. in 12. letom starosti so kar dovzetni za sugestije, še posebno, če so te dane v času, ko tonejo v spanec (dremež) ali v času prebujanja.
Vaši hčerki lahko poskusite pomagati tako, da ji po ustreznem ritualu zvečer preden gre spat(ritual naj bo vedno enak npr. naj se preobleče v pižamo, umije zobe, obraz in roke, izključi računalnik, televizijo, MP3 itn.) delate par minut družbo, potem ko se uleže v posteljo.
S srednje močnim glasom (na trenutke tišjim, da pritegnete njeno pozornost) ji govorite, kako je bila pridna ta dan in kako ste vesela in srečna, ker ste njena mama, ko je tako pridna punčka. Kakšno minutko ji pustite, da vam tudi ona kaj pove.
Ne čitajte ji pravljic, vsaj takšnih ne, ki vsebujejo nasilje.

Potem ji počasi sugerirajte (npr. indukcija a in b):

a) da naj zapre oči in pusti, da postane njeno telo (roke, noge) tako mehko, kot so kuhani špageti in ko se bo to zgodilo (sprostitev vidite na mimiki obraza - lička postanejo bolj ohlapna, lahko se ji povesi spodnja čeljust, obraz kot "maska", umiri se ji pulz in dihanje) ji sugerirajte, da naj si zamisli stopnice (lahko jih podrobno opišete, kakšne so, iz česa so, uporabite domišljijo) in kako so te stopnice zelo čarobne. Povejte ji, da lahko kar leti po njih navzdol in štejte stopnice (od deset do ena) in da z vsako stopnico navzdol postajajo njene noge in roke vedno bolj mehke, kot so kuhani špageti. Ob tem ji sugerirajte, da postaja bolj omotična (malo se vrti v glavi) in zaspana.
Zamisli naj si, da gleda čarobno oddajo na TV (npr. risanko, ki jo ima zelo rada). Vsebino risanke nato prilagodite tako, da se vse lepo konča in da je vaša hčerka ena glavnih srečnih junakinj (zamislite si zgodbo, ki ni nasilna, ki se lepo konča in v kateri sodeluje tudi vaša hčerka - ni nujno, da to dobesedno rečete: lahko samo poveste, da je glavna junakinja deklica, ki ima ....opišete v bistvu svojo hčerko in kaj je oblečena itn). Vedno ji na koncu še sugerirajte, da ste vi vedno pri njej in da dokler je tako, bo sanjala samo lepe sanje. Ko zaspi, lahko greste stran.
b) tehnika z zaspanimi prsti - hčerka naj položi njen kazalec in mezinec na posteljo ob sebi (tako, da bo videla prste), ostala dva prsta pa gledata naprej in se ne dotikata postelje (sredinec in prstanec). Nato se dotaknete njenega kazalca in mezinca in ji rečete, da bosta šla ta dva prsta počasi spat, ker sta utrujena in zaspana. Druga dva prsta (sredinec in prstanec), ki ju hčerka naj gleda, pa tudi postajata počasi tako zaspana, da komaj stojita pokonci in bi zelo rada bila skupaj s kazalcem in mezincem skupaj v topli in varni postelji. In ko ju tako gleda, postajata vedno bolj utrujena in zaspana in se pričneta počasi spuščati navzdol proti postelji. In tako kot sta vedno bolj utrujena in zaspana sredinec in prstanec, so tudi tvoje očke vedno bolj utrujene in si vedno bolj zaspana. Kmalu postanejo tudi hčerkine veke bolj težke in čez trenutek ali dva tudi ona zapre oči. In ko jih zapre, ji sugerirajte, da so sedaj vsi njeni prstki lepo v postelji in so na varnem, zato lahko tudi ona zapsi in lepo sanja. Lahko tudi uporabite priljubljeno čarobno oddajo (Risanka), kot v primeru (a).
Predvsem ji sugerirajte, da ste vedno ob njej, da jo varujete tudi ko ona spi in da bo imela vedno lepe sanje.

Poskusite.
Sergej Pušnar, dr.med.,spec.ginekologije in porodništva
Naročanje na hipnoterapijo od poned. do petka od 7.30 - 8.00 in od 20.00 - 20.30 na GSM 040 799 427
Default avatar
Najlepša hvala, bom poskusila.
Default avatar
Spoštovani gospod doktor,

Res prav lepa hvala za vaša predloga.
Uporabila sem tisto tehniko s prstki in potem risanko, ki jo ima hčerka rada. Lepo vsebino sem si kar zmislila vsak večer sproti in ji večkrat ponovila, da sem vedno z njo. Nisem mogla verjeti, ko je že po nekaj večerih hčerka hitro zaspala in začela spati celo noč skupaj in se ni več prebujala. Še enkrat hvala.