Ločitev, nezvestoba in ljubezenski nasveti

Odgovarjajo: Boštjan Topovšek, Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja • Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj • mag. Irma Hus, specializantka psihoanalitične terapije

Jaz in On

Default avatar
Pozdravljeni

S fantom sva skupaj 3,5let. Bili so vzponi in padci, a trenutno sem v stanju, ko ne vem, kaj in kako naprej. Ne vem, če je to res to.. (pa ne rečt, da je v trenutku, ko na to pomisliš, odgovor jasen, ker se to prej ali slej menda sprašujejo mnogi pari..)

Veliko sva se kregala, vmes sva bila za 2 meseca narazen.. Oba potrta, prišla spet skupaj. Kregava se zaradi (mogoče) banalnosti, meni npr. ni všeč njegova občasna družba, kjer je prisotna trava in alkohol, čeprav se je glede tega precej spremenil od najinega začetka. A nekako kar ne morem razumet, kaj ima od te družbe, ko se ga zakadijo in počnejo nič. To se zdaj zgodi cca 1x na mesec, ponavadi, ko sva slabo ali ko grem jaz domov k staršem.
Rada bi moškega, ne pa fanta (čeprav je star 28 let in zdaj živi na svojem, neodvisen od staršev), to nekako čutim ravno pri teh "odklopih", ki jih ne potrebuje (sam pravi), a se pač prepusti, če naleti na to, pač naleti..
Na začetku sem tudi pritiskala nanj glede tega, kar zdaj vem, da ni bilo prav. Zdaj imam od tega le to, da ne vem, ali to (veliko manj) počne zaradi mene ali sebe (pravi, da slednje).

Skupaj ne živiva. Imam obdobja, ko si to želim, a spet me kdaj čisto "vrže nazaj" in se zahvalim, da imam svojo sobico, kjer imam svoj mir. On si tega vedno bolj želi. Mogoče bi morala poskusit, da vsaj vidiva, kako nama bo šlo, a meni je to precej večji korak kakor se zdi njemu (enkrat je že živel z bivšo- čeprav skupaj z njegovimi starši)- po eni strani bi, po drugi me straši, saj ne vem, kam bi se umaknila, ko nekaj ne bi štimalo. Oba namreč rabiva svoj mir (ko se skregava, da se pohladiva..)- ne predstavljam si zvečer ležati v postelji z njim, ko bi me kaj žrlo in ne bi prišlo do pogovora oz. bi izbruhnila jeza na obeh straneh. On lahko preloži na jutri, je (vsaj videti) precej miren, mene pa začne znotraj fajn razjedat..
Ponavadi rabiva nekaj dni zase, nato pa se pogovoriva. Je to normalno? ...

Ogromno imava skupnega- pogledi na svet in življenje, vrednote, prihodnost.., a nobenega res skupnega hobija, dejavnosti, ki bi oba res veselil. Sam je precej tehnični, logični, razumski tip, jaz se bolj nagibam k umetnosti, čeprav mi tudi razumska plat dobro deluje. Saj ne, da mi to predstavlja velik problem, a kako krasno bi bilo imeti eno skupno stvar.. Saj hodiva na sprehod, plavat, na kak koncert ali predavanje, imava skupen zajtrk, popoldanski čaj.., a nekako občudujem tiste, ki imajo kako svojo dejavnost, v katero padeta oba z vso strastjo.. Jaz sem nekoliko bolj strastna, vem, kaj hočem in česa ne, on je bolj na free, umirjen, razmišljujoč, na trenutke lahko deluje celo ravnodušen.
Preveč pričakujem?

Pride obdobje, ko nastane rahel problem tudi v seksu- meni ni tako pogosto za seks, kot je njemu. In spet se vname prepir, on na svoji, jaz na svoji strani.. Kako najt kompromis? Ne vem ali se pri seksu dejansko zrcalijo ostali problemi ali pa meni ni več toliko do njega, kot mi je enkrat bilo? Jasno, da se strast umiri glede na začetek zveze, a kdaj me prav res ne mika in me že prav straši. Mogoče bi morala poskusit nekat jemat KT, a možno je tudi, da ni v težava pri teh hormonih..

Danes sem čisto obupana, nekako kar ne vidim neke svetle prihodnosti.. a vem, da to tako kot pride, tako tudi mine. Ampak- je to res normalno? Bo to moje življenje- na trenutke srečno, spet pa kdaj nezadovoljno in nesrečno?

Hvala, da ste me brali.
Sorodne vsebine:
Default avatar
Grozno, da se skregata, ker enemu od vaju ni do seksa. Ali se ne bi rajši pogovorila, kako in kaj? Pogovor je osnovno, kar se mora par naučiti, da lahko skupaj živi. Če tega ni, si odnosa sploh ne predstavljam.

Saj ni čudno, da ti ni do seksa, če imata ob vsaki tvoji odklonitvi prepir. Vsakega bi minilo.

Vprašaj fanta, zakaj je tako občutljiv in ne zna mirneje prenesti zavrnitve. Ali se on kdaj vpraša, zakaj ti ne moreš? Ima kaj posluha zate?

Naučita se pogovarjat, drugače res nimata svetle prihodnost.
Default avatar
Jaz imam popolnoma iste težave oz. pomisleke.

Moj dečko si včasih privošči tak "na hard" spontani žur, ogromno popitega alkohola, tudi kakšen žint pade vmes, naslednji dan pa se komaj zvečer nekako sestavi. Nikoli mi ga ni bilo prijetno gledat takega, samo sem ugotovila, da je to zanj neke vrste ventil. In da to rabi od časa do časa. Mogoče je tudi pri tvojem podobno.

Kar se skupnega življenja tiče je pri nama podobno. Po nujnosti sva slabe pol leta praktično živela skupaj (pri meni) in mi je zmeraj pasalo, ko je šel kak vikend domov. Ampak to se mi ne zdi nič kaj takega, oba sva taka, da rabiva svoj prostor in svoj čas in to tudi spoštujeva. In v tem času t.i. skupnega življenja sva se naučila biti skupaj in hkrati početi vsak svoje reči.
Kar se prepirov tiče je on lahko dve uri tiho in nič ne izuisti, jaz pa kar vrem. In ko je prišlo do tega, sem se jaz umaknila v kuhinjo in spila čaj, ali šla s psom na sprehod, si privoščila kopel... nekaj pač, da sem se ohladila in da sva se lahko potem pogovorila.
Mislim, da se da te stvari rešit, pač sproti, ko se pojavijo. In če prav razumem in nisi iz istega kraja, v katerem zdaj živiš, greš zmerom lahko za kak dan, dva domov. Kot rečeno, vsaj pri nama to dobro deluje na samo zvezo.

Kar se tiče načina preživljanja prostega časa je pri nama isto. Tisto kar je meni všeč njemu nekako ni, ali pa nikoli ni pravi čas in samo prelagava iz tedna v teden. Sam pravi, da je njemu všeč prav to, da sva skupaj doma, se sproščava, kak dober film pogledava, greva na kak sprehod ipd. Ne da meni to ni všeč, samo včasih sem že malce naveličana rutine, rada bi kam šla, preizkusila kaj novega.
Kako tako stvar rešit, ne vem:) Sama sem si rekla, da saj ni nujno, da te stvari počneva skupaj, lahko jih tudi sama ali s prijatelji. Po drugi strani pa si vseeno želim kakšno stvar doživeti prav z njim in to sem mu tudi večkrat povedala.

Pri spolnosti je pa tako, pri sebi opažam, da rabim več časa kot prej, da se vzburim. Tisti časi, ko bi lahko seksala pet minut po tem, ko se dobiva/zagledava so večinoma mimo. Dostikrat mi ni do tega, pa me nekako "prepriča" z daljšo predigro. Včasih tudi, če pač vem, da se dobiva pri meni/njemu, malce fantaziram, si zamišljam itn. in se pač sama vzburim.
Premisli, kaj bi bil lahko vzrok temu. Ali ti nasploh ni do spolnosti ali ti je zdaj manj kot prej in zakaj.

V vsaki zvezi skleneš nek kompromis; dvomim, da obstaja kak človek, ki bi ti lahko absolutno ustrezal v vsakem pogledu. Vprašanje je samo, kaj pretehta, dobro ali manj dobro oz ali to manj dobro postane tako moteče. Če je situacija res neznosna, če se je spremenil tvoj odnos do njega (si v splošnem hladna, sitna, zadirčna ipd.-jaz sem taka, ko imam pomisleke), če misliš, da boš čutila olajšanje, ko zvezo prekineš- potem jo daj.
Premisli, kaj si res želiš, kaj ti je res pomembno (skupna stališča in pogledi, dober pogovor, skupni hobiji...) in ko to ugotoviš, od tega ne odstopaj.

Pa srečno:)
Default avatar
js pa ne razumm enih ljudi..spoznas enga pa ves d pije pa kadi pol ga pa hocs sprement..c te prej ni motil zakaj te zdej?oz. ce te je prej zakaj se na zacetku spuscate u tako zvezo?clovk je tak k je..c ga hocs spremenit ga mors spreminjat pol ceu lajf..kako se vm da ukvarjat s tem
Default avatar
V teh zgodbah sem prebral precej podobnosti s svojo, čeprav sva midva skupaj "šele" pol leta, se pa ravno seliva skupaj. Ravno danes sem siten in v nekakšni krizi oz. obdobju odčaranja (da ne rečem razočaranja). Saj ne, da bi bilo kaj grozno narobe, je pa res, da me moti "ohlajanje" začetne romance (pa tu ne gre za ugašanje zaljubljenosti). Hec je v tem, da je pri naju ona bolj "razumska" in mi je že od vsega začetka govorila, da slej ko prej v odnosu nastane kao "rutina" (pri njej v pozitivnem smislu). Vem, da me ima rada, to mi lahko pove tudi stokrat na dan, oba verjameva v trdnost razmerja, načeloma si zaupava itd., itd. Ampak vse manj je tistih lepih, čustveno nabitih trenutkov - ko si recimo eno uro v objemu in si najsrečnejši človek na svetu. Ona pravi, da tega "ne rabi" več toliko, ker sva se "navadila" drug na drugega kot del najinih življenj. Tudi spolnosti je precej manj kot na začetku (čeprav bi marsikdo rekel, da še vedno dovolj), ko praktično nisva mogla biti v istem prostoru, ne da bi seksala, znova in znova. Tukaj mi sicer pravi, naj si "vzamem", tudi če se ji ne ljubi, ampak mi ni ok filing, če mi prej pove, da je utrujena or sth like that. Spreminja obnašanje - kdaj pa kdaj se recimo pojavi precej ekspresivna kritika, pred katero bi se nekoč defitivno zadržala. Meni nekatere poteze niso všeč - pa ne gre zato, da jih prej ne bi videl, ker bi bil "zaslepljen", jih kratko malo ni bilo... Skratka - jaz mislim, da se nisem spremenil - obnašal sem se in na odnos gledal približno enako tako prvi teden zveze kot danes. Z njene strani mi pa zdaj na trenutke nekaj "zmanjka". Kaj mislite, gre za "naraven" proces?
Default avatar
Bruno Banani je napisal/a:
Ja, gre za naraven proces, ko se snamejo rožnata očala. Osnovna razlika med zaljubljenostjo in ljubeznijo se nanaša na odnos do realnosti.
Default avatar
Mogoče nisem bil dovolj jasen. Sem napisal, da ne gre za padanje zaljubljenosti. Pri meni definitivno ne, ker že v osnovi nisem bil zaljubljen, saj gledam nanjo danes enako kot sem gledal prvi teden - in nisem se kaj bistveno ("zaslepljeno") zmotil. Tudi pri njej ne gre za to, da bi mene sprva idealizirala, zdaj pa ne več... Samo zdi se mi, da na zvezo gleda bolj kot na neko rutino in očitno potrebuje manj pozornosti, topline, izražanja ljubezni... kot na začetku oz. kot jaz. Sam se pa ne strinjam s tem, da je v nekem razmerju vse oh in sploh samo na začetku, potem pa gre vse v maloro. Ne, želim se trudit za odnos, tko kot sem se po 2 tednih, tudi po 10, 20 letih...
Default avatar
Lahko, da so se njena čustva do tebe dejansko ohladila, spremenila in se (te) morda na ta način tolaži, da je to normalno. Kar ne rečem, da ni. Mogoče boš ti do tega stanja prišel nekoliko pozneje. Ker pa še nisi, pa verjamem, da se verjetno ne počutiš tako lagodno in samozavestno, kot si se nekoč, ko je "skakala" po tebi. Na koncu je pomembno, da ostane spoštovanje in neka mera strasti. Brez strasti si tudi sam težko predstavljam zvezo. Mogoče pa se tega z leti naučimo. :)
°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°
Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
Default avatar
Hvala vsem, ki ste se oglasili.

licorice, glede spolnosti se pogovarjava, v zadnjem času pa sploh, prihajava do spoznanja, da so težave v postelji samo odraz težav na drugih področjih..

Jana S. je napisal/a:
Do spolnosti mi je na začetku bilo zelo pogosto in hitro sem bila pripravljena. Zdaj rabim čas, čas.. se pa o tem v zadnjem času veliko pogovarjava, vzroki za probleme tu so drugje..
Jana S. je napisal/a:
Jana, mi2 imava pa podobno celotno situacijo.. :)
A kako gre tebi, to odobravaš brez pomislekov? Se vidiš tako nekega dne s svojo družino in takimi "izpadi"?
Zdi se mi, da imam kar problem glede teh meja- moja je trdna, on je nima, niti noče imet. Menda je kot otrok tudi velikokrat prepuščen sam sebi, naj se znajde kot ve in zna.. (otrok ločenih staršev)
KACA FRFOTACA je napisal/a:
Vem, da sem na začetku pritiskala nanj in če bi še enkrat lahko ponovila, bi ravnala drugače. A takrat nisem znala.. Se je umiril, ampak ne samo zame, ampak tudi na njegovo željo. Je pa res, da je v zadnjem času "spoznal", da hoče živet do neke mere po svoje, hoče družbo in kak odklop, čeprav sem mu v tisti pavzi, ko sva bila narazen, rekla da z moje strani lahko nadaljujeva le pod pogojem, da trave ni. A je še vedno, vsaj 1x na mesec.

Pa res pretiravam, če ne vidim prihodnosti oz. naprej na "tistega nekega dne" z njim živeti skupaj, imeti otroke.. in si te trave, čeprav 1x mesečno ne predstavljam? Res pretiravam?
Imam res problem jaz in ne on? Da me vse to moti?

Moderatorji

Boštjan Topovšek , Core Energetics telesni psihoterapevt, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja
Bostjan_Topovsek
Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic E-posvet
mag. Irma Hus , specializantka psihoanalitične terapije
Irma Hus