Knjižni molji in pravopis

Odgovarjajo: Nataša Purkat, univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture • mag. Gordana Rodinger, prof. slov. j. in zgodovine

No, kaj pa beremo junija?

Default avatar
Kaj moram spet jaz začeti?

Hilary Mantel: Bring up the bodies
(drugi del trilogije o Thomasu Cromwellu)

Počutila sem se tako prijetno, kot bi se vrnila domov! Isti način pisanja, iste osebe - ena sama domačnost in ugodje, podobno kot v Wolfhallu. No, o ugodju bolje, da neham. Nekateri grozljivi opisi proti koncu knjige, so daleč od tega, da bi zbujali ugodje.

Središče dogajanja je strmoglavljenje Anne Boleyn s kraljevskih višav do Tower Green-a in to v pičlih treh tednih maja 1536. Ker so dogajanje okrog tega natančno opisali že Annini sodobniki (pa še mnogi drugi), je imela pisateljica zelo malo literarne svobode. Vse skupaj bi zato lahko izpadlo zelo dolgočasno, mučno in že videno, vendar ni tako.
Anne je še vedno, tako kot v Wolfhall-u, predstavljena kot izredno neprijetna oseba, do katere je težko čutiti kakršno koli simpatijo - ohola, zlobna, maščevalna...A vendar na koncu ob njeni smrti ne moreš, da ne bi imel slabe vesti - kot jo imajo tudi nekatere osebe v knjigi. Razklanost v bralcu, ki jo zmorejo ustvariti samo največji pisatelji. Kriva (sicer zelo verjetno) ali ne, Anne se je bilo treba znebiti. Francoski rabelj je bil naročen že pred začetkom procesa. Glede na njen značaj, opisan v tej trilogiji, sem pričakovala nekaj več boja, a v bistvu ni imela nobene možnosti, da bi iz tega prišla živa.
V zadnjih dneh Anne Boleyn pridejo na dan temne strani ostalih nastopajočih, do sedaj bolj ali manj simpatičnih in pozitivnih oseb - recimo Henrika, pa tudi Thomasa Cromwella, z vidika katerega je vse pisano, ki je brez napak izpeljal ves proces in popolnoma zadostil kraljevim željam. Ko je bilo potrebno izbrati moške, ki bodo skupaj z Anne šli v smrt, ga je bolj kot pravičnost in resnica, vodilo osebno maščevanje. Pa vendar zaradi tega moje naklonjenosti ni izgubil. Tako razviti in prikazati naravo ter značaj oseb v knjigi je naloga, ki jo zmorejo opraviti samo največji pisatelji.

To je zgodovinska knjiga, kakršne imam rada. Tukaj zgodovina ni kulisa za bolj ali manj žgečkljive posteljne avanture in patetične izpade. Osebe so verodostojne, zgodovinska dejstva upoštevana, začenjaš razumeti življenje in politiko 16.stol. v Angliji.

Bilo bi pravično in edino pravilno, da knjiga pride na seznam kandidatov za Bookerja.
Default avatar
Bom pa jaz nadaljeval.
Sem proti koncu knjige Martina Vavpotiča Čez veliko zahodno morje. Ideja je zelo zanimiva - kako staroegiptovske ladje prečkajo Atlantik inse srečajo z Maji in Olmeki. Knjiga sodi v zvrst zgodovinska fukcija, oziroma po domače zgodovinska pustolovščina. Sicer sem že tik pred koncem knjige in lahko rečem, da sem se imel precej fino. Notri ni nobene magije ipd., da ne bi kdo kaj takšnega pričakoval, saj je knjigo pred 5 leti izdal Založniški atelje Blodnjak.
Takisto ne iščite zgodovinske dokumentarnosti, saj gre za fikcijo.
Na čakalni listi je druga knjiga serijala Varuhi od Tanje Mencin z naslovom Enajsterica. Pri prvi knjigi sem se imel kar fino.
Default avatar
Zgodovinska fukcija mora biti pa čisto nova zvrst (fantastičnih?) romanov ... (hihi)
Default avatar
Gre za zatipkanost. Zgodovinska fikcija pa najbrž ni nekaj novega. A tudi besedo fukcija bi bilo moč uporabiti. Kar nekaj hecnih stvari mi pade na misel.
Default avatar
Ta je podobna kot naslov, ki se je nekoč znašel na naslovnici nekega dnevnika: "Pohotni spopadi v Jajcu"
Default avatar
IVO ANDRIĆ: MOST NA DRINI

Do zdaj si nisem vzela časa, za edinega nobelovca z bližnje okolice, zdaj pa berem in ni mi žal, čeprav sem bolj na začetku. Avtor res slikovito opisuje tako sam most, kot tudi razmere v katerih je bil most zgrajen. Še posebej izstopa krutost, s katero so Turki nastopili pri gradnji mostu.

Res gre za knjigo vredno branja.

Veselo branje,

marika
Default avatar
marika73 je napisal/a:

Uh, tisto natikanje na kol.... Nisem še brala groznejše stvari.
Default avatar
Noah Hawley: The Good Father.

Paul Allen je ugleden zdravnik in živi temu primerno življenje, dokler ne prižge televizije, kjer v mlaki krvi leži nesojeni prihodnji predsednik ZDA, ljubljenec in up množic, ob njem pa s pištolo Paulov najstniški sin.

Kar se odvije, je v glavnem spraševanje o krivdi, možnih zarotah in poteh, na katerih se starši vsakodnevno izgubljamo in morebiti delamo usodne napake. Zadeva je povsem berljiva, četudi se razdalje med spodobnimi pasažami vlečejo kot jara kača in so večinoma zapolnjene z dohtarjevim pametovanjem in napol dokumentarnim poučevanjem bralca.

Zmerno dobro.
Default avatar
T. C. Boyle: Ženske

To knjigo sem mlela dolgo. Meni se je zdela idealna za na nočno omarico. Umirjeno, počasi tekoče, skoraj brez akcije, čeprav se v bistvu ves čas dogaja. Knjiga je razdeljena na tri poglavja za tri ženske v življenju uživaškega in brezobzirnega megalomanskega arhitekta Franka Lloyda Wrighta. Temelji sicer na resničnih podatkih, a si je avtor pustil literarno svobodo pri oživljanju (mislih, čutenjih) glavnih junakov. Zanimivo se mi je zdelo, da je knjiga pisana od zadaj, od zadnje, najbolj dolgočasne ženske pa do najbolj zanimive - prve ljubice, zaradi katere je zapustil dolgoletno ženo (ki je v knjigi tudi našla svoje mesto, ne pa svojega poglavja :-)). Hudo berljiva zadeva, čeprav dejansko niti nima elementov berljivosti po Hladniku :-).
Default avatar
Pozdravljeni!

Z veseljem prebiram vaša mnenja o knjigah, kjer včasih dobim tudi kakšno idejo za nadaljno branje. Tako sem se odločila, da vam predstavim zadnjo prebrano knjigo, avtorja Christos Tsiolkas - Klofuta, ki je zanjo prejel glavno nagrado Commonwealth Writer,s Prize 2009.

Vsebina:Na pikniku v predmestju velikega mesta moški prisoli klofuto otroku, ki ni njegov. Ta dogodek ima nesluten vpliv na življenje prijateljev in sorodnikov.
Avtor svoj nepopustljiv pogled usmeri v moderno družinsko življenje srednjega sloja v enaindvajsetem stoletju. Klofuta in njene posledice protagoniste prisilijo k razmisleku o lastnih družinah in načinu njihovega življenja, o vrednotah in hrepenenjih.
Iz kratkega dogodka avtor razvije močan, vznemirljiv roman o ljubezni, spolnosti in zakonu, starševstvu in otocih, besu in napetosti-vseh tistih strasteh in nasprotujočih si razmišljanjih, ki se lahko razvnamejo v ožji in širši družini.
S skorajda forenzičnim seciranjem vse hitreje rastočega srednjega sloja in njegovih teženj ter strahov je Klofuta tudi zajedljivo, provokativno pisanje o naravi zvestobe in sreče, kompromisa in resnice.

Meni je bilo vseh 483 strani všeč.
Default avatar
William Trevor: Felicia's Journey

Tako napete zgodbe in obenem tako briljantno orisanega značaja glavnega (a ne naslovnega) lika v tako kratki knjigi že dolgo nisem brala. Če sploh.
17 letna Felicia se z Irske odpravi v Anglijo, da bi poiskala svojega fanta, a namesto njega naleti na moškega srednjih let s posebnim veseljem do mladih, bolj ali manj zgubljenih deklet.
Mr Hiltich je nagnusen, lažnjiv moški, ki skoraj doživi orgazem že samo ob tem, da ga neznanci opazijo v družbi mladega dekleta in začnejo na skrivem razpravljati ali vsaj razmišljati o tem ali je njen oče ali ljubimec. Pa vendar se zgodba razvija tako, da spoštovanega catering managerja začenjaš razumeti, počasi zveš, zakaj je takšen kot je, kapljico za kapljico, čeprav se ti še vedno gnusi. Za po vrhu pa je on edini, ki je Felicii pripravljen pomagati.
Slog pisanja je asketski. Najgroznejše stvari so zamolčane, a mogoče so zaradi tega še bridkejše.

Enkratna knjiga. Zelo zelo v redu.
Default avatar
@hermiona: Te knjige sicer nisem brala, mi je pa William Trever zelo pri srcu, eleganten, zadržan, tenkočuten, verjamem pa, da mora biti poslastica.
Default avatar
Katja10 je napisal/a:
Ja, točno to :-) In poln rezumevanja. Zgodbe so pa žalostne.
Ne vem zakaj ni nič prevedenega v slovenščino. Velika škoda.

Sicer pa Trevor postaja eden mojih najljubših pisateljev. Felicia je še boljša kot Two Lives.
Na srečo je še nekaj njegovih del, ki jih še nisem prebrala. Verjetno pa ni pričakovati, da bi napisal še kaj novega. Gospod je namreč že kar v letih.
Default avatar
Tahar Ben Jelloun: Domov

Kratka zgodba/roman o Mohamedu, priseljencu v Francijo (iz Maroka), ki po upokojitvi želi z vrnitvijo domov nadomestiti vse, kar je v življenju zaradi izselitve zamudil, pri tem pa spregleda, da se je v času, ko je čakal, da se mu bistvo življenja začne, življenje steklo mimo njega ... Proti koncu zelo pretresljiva zgodba. Priporočam!

Dorota Maslovska: Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo

V hudem slengu napisana knjiga - sem potrebovala nekaj časa, da sem "padla not", na začetku mi je šlo branje počasi kot v angleščini (verjetno še počasneje :)). Nekaj odličnih humornih pasaž in nadvse sočnih, svežih primerjav idr. lit. sredstev. Zgodba kot ena od reinkarnacij Otrok s postaje ZOO (česar ne mislim v negativnem smislu). Le zaključek mi je nekako zbledel, izgubila sem rdečo nit - ne vem, ali sem samo jaz "padla ven" ali je tu avtorici res spodrsnilo, pa kar krepko. Sicer pa punci vse pohvale, da je spravila skupaj nekaj tako dobrega pri 19 letih.

K.
Default avatar
Junij ... čas počitnic in za nekatere že letnega dopusta. Predlagam času in okolju primerno branje. In to vse na enem mestu... knjigi. Govorim o dobrih 500 strani zajetni zbirki zgodb, ki so kod nalašč za lahkotno poletno branje. Domača avtorica Nina Arlič... Zbirka zgodb ipod zurnizipa ali pa kar tako
Drugače, nagajivo predvsem pa zabavno in sproščeno.
Default avatar
Temple Grandin: Živali nas človečijo
Default avatar
Superžalostna resnična ljubezenska zgodba (Gary Shteyngart)

Katja10, za tole priporočilo pa res prav lepa hvala. Navdušena. Ljubezenska zgodba se dogaja nekje v ne zelo daljni prihodnosti, v katero so potencirane vse norosti današnjega razmišljanja o življenju - na ravni posameznika, države in na globalni ravni. ZDA so pred bankrotom in so se spremenile v totalitaristično državo, Tretji svet (no, njegov vzhodni del) je capo di banda, Stari svet (večina Evrope) dekadentno propada. Ampak vse to se dogaja tako rekoč mimogrede, glavna je vendarle superžalostna ljubezenska zgodba :-). Nekaj briljantno ciničnih domislic o tem, kako vse opisano izgleda (dolar vezan na juan, knjige smrdijo, rangiranje, rangiranje, rangiranje...) ob vseskozi dinamični zgodbi, ki vleče. Močno priporočam, tudi za v počitniško torbo.
Default avatar
Enka je napisal/a:
Če se dobro spomnim, sem se najbolj nasmejala pri Putingradu.

Sicer meni ni bila ravno neki presežek, je pa zgodba res zanimiva.
Default avatar
Berem delo mlade domače avtorice Sarah Jerebic z naslovom Vampirska akademija. Delu se vidi, kje se zgleduje, vendar gre za izredno tekoče berljivo pripoved o vampirskem kraljetsvu.
Knjiga se dobi v Office 1 Superstore za bakšišnih 9,9 €, klar je odličen nakup.
Če vam je žal podpreti obetajočo domačo avtorico, pa v knjižnico. Bolje je od Somraka. Liki so verodostojnejši in imajo več življenja.
Default avatar
četudi se izposodijo knjige v knjižnici, pomeni, da avtorja podpremo, saj mu s tem pridobimo izposojo in ne redimo založb!

Moderatorji

Nataša Purkat , univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture
Nataša P
mag. Gordana Rodinger , prof. slov. j. in zgodovine
Gordana Rodinger