Ženski in Moški čvek

V kolikšni meri razumemo vero in njen dejanski pomen za človekov osebnostni razvoj?

Default avatar
Spoštovani,


Upoštevajoč dejstvo, da se je nekdo na tem forumu odločil propagirati določena stališča preživetih reliktov zahodnega filozofskega fundamentalizma, sem se odločitev, da bi se spodobilo, da odpremo tudi temo, v kateri bi do izraza prišla napredna sodobna razmišljanja, pogledi, razumevanja in mnenja. Zaradi česar vam zastavljam naslednja vprašanja:
  • Kako si razlagate in dojemate osebno vero?
  • Ali menite, da je moč enačiti osebno vero z vero na splošno?
  • Ali menite, da sodobni človek potrebuje osebno vero?
  • Ali menite, da obstaja kakršna koli povezava med posameznikovo osebno vero in njegovo psiho?
  • Kako si razlagate vpliv in pomen osebne vere za posameznikov osebnostni razvoj?


Lep pozdrav,
TenAiBudo
Default avatar
Glede na to, da še nihče ni odprl diskusije na temo katerega koli izmed zastavljenih vprašanj, bom osebno začel diskusijo z razmišljanji na temo prvega vprašanja.


Kaj dejansko je osebna vera?


Osebna vera v osnovi sodi med temeljne tri dele naše nadzavesti, katera je le eden izmed štirih delov naše zavesti, katera nam omogoča temelje na osnovi, katerih postopoma razvijemo prvo primarno obliko čustvovanja - vero. Istočasno pa je naša osebna vera posledica delovanja dveh temeljnih orodij našega sebstva: izkustvo in dvom. Brez izoblikovane naše osebne vere, kot enega izmed temeljnih delov naše nadzavesti, bi imeli resno omejeno sposobnost in zmožnost izkustva in dvoma. Posledično bi se srečevali z najrazličnejšimi težavami na področju naših izkustva in dvoma, kar pa bi dejansko bila zgolj ena izmed mnogih posledic najrazličnejših neravnovesij v naši psihi.

Naša nezmožnost izoblikovanja osebne vere pa se ne bi nikjer tako uničujoče pokazala kot prav na področju naše zaznave, saj bi povzročila pojav tako imenovanega: progresivnega negativnega neravnovesja na področju naše zaznave. Katerega bi na čustveni ravni doživljali predvsem kot intenzivno pomanjkanje samozaupanja, samozavesti in samoizpolnitve. Preprosto zato, ker bi v tem primeru naše samozaupanje zamenjali z njegovim negativnim polom - strahom, samozavest z brezvoljnostjo in samoizpolnitev z razočaranjem. Kar bi zgolj nakazovalo na veliko globlja neravnovesja na področju naše zaznave, in sicer na ravni občutenj, iz katerih čustva tudi izvirajo. V našem primeru bi tako na ravni občutenj zamenjali občutenje odprtosti z njegovim negativnim polom - ujetostjo, sprejemanje z ne sprejemanjem in naklonjenost z nenaklonjenostjo. Kar pa bi znova nakazovalo še na veliko globlja neravnovesja na področju naše zaznave, in sicer na ravni občutkov, iz katerih občutenja tudi izvirajo. In tako bi v našem primeru na ravni občutkov zamenjali občutek prisotnosti z njegovim negativnim polom - odmaknjenostjo, navzočnost z odtujenostjo in povezanost z ločenostjo.

V zgornjem odstavku sem želel na hitro ponazoriti na kakšen način nezmožnost izoblikovanja naše osebne vere posega v našo zaznavo, katera predstavlja enega izmed temeljnih sestavnih delov naše psihe, ter jo postopoma usmeri na pot razvijanja v progresivno negativno neravnovesje. Pri čemer pa bi na tem mestu želel izpostaviti, da je izvorni namen naše zaznave, da nam omogoča sposobnost zaznavanja, preko njenih štirih temeljnih orodij - občutek, občutenje, čustvo in čustvovanje.

Kot lahko vidimo naša nezmožnost izoblikovanja naše osebne vere posega primarno posega prav v temeljni del naše psihe, katerega primarna funkcija je zaznavanje. S čimer omogoči nadaljnji razvoj izrazito intenzivnih konfliktov med preostalimi temeljnimi deli naše psihe - podzavest, zavest, intuicija, jaz in sebstvo. Kateri se navzven izražajo kot najrazličnejše oblike osebnostnih patoloških psiholoških pojavov, motenj ali celo procesov, v obliki najrazličnejših psiholoških obolenj.




Lep pozdrav,
TenAiBudo
Default avatar
TenAiBudo je napisal/a:

priznavam troedinost Boga
ko mi bejba med natepavanjem tuli (neglede na osebno veroizpoved, prepričanje v kakršnegakoli boga ...):
o Bog
o Moj Bog
o TI Moj Bog

več ne rabim.
aja ... I.N.R.I. je po moje po nepotrebnem umrl na križu. --- Lahko bi se overdozal.
-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.--.-.-.-
[sup]"If you want to win you must not lose"[/sup] – [sub]Number One[/sub]
Default avatar
Vsak naj sam zase pove, ali potrebuje osebno vero ali ne. Večkrat gre žal za vsesplošno vero oz. resnico, ki so jo drugi vzeli za svojo, se ji popolnoma podredili in ji slepo sledijo. Mene to ne privlači, ker tukaj ni prostora za razmišljanja in morda širjenje obzorij tudi izven konceptov določenega verovanja.

Osebno sem vero sama poiskala, ni ona našla mene. Zgodilo se je nekaj let po dogodku, ko sem se začela spraševati o stvareh, na katere nisem našla odgovorov. Bila sem zagnana, navdušena in polna pričakovanj. Dobila sem veliko novih spoznanj o sebi, o tem kdo smo, kam plujemo. Vesela sem, da sem ob tem ohranila del sebe in nisem padla pod vpliv črednega nagona. Danes vera pomeni sprejetje določenih pravil igre. Če se jih držiš in prikimavaš, si notri, sicer ne marajo konstruktivnih debat, ker bi s tem lahko odgnal kakšno drugo ovčico. Torej, meni veliko pomeni, da se znajdem v "čudnih" trenutkih, ko morda dvomim in tisti hip ne vidim izhoda. Meni več pomeni osebna vera, ker to je tisto, česar mi ne more vzeti nihče. Lahko me zaprejo, kaj se dogaja v glavi je le moje.

Sodobni človek potrebuje varnost, pozornost, usmeritve. To mu nudi vera na splošno. Tam najde zatočišče, četudi ne razume vsega kar pripovedujejo. Gre za pripadnost določeni skupini vernikov, ki te sprejmejo (sicer ne čisto takšnega kot si) in se ti pogojno dajejo. Osebna vera je brezpogojna, ker je tvoja. Gre za skupek tistega, kar si vzel, pridobil, nadgradil od zunaj. Ja, pobral si smetano, tisto kar ti paše:). Ne odobravam trpljenja za vsako ceno. Nekatere vere propagirajo trpljenje, ker so ljudje v takšnem trpečem stanju veliko bolj vodljivi, poslušni in pokorni.

Osebna vera še ni zadosten razlog, da se človek tudi osebnostno razvija. Nekateri bodo ostali in stopicali na mestu, drugi si bodo postavljali nova in nova vprašanja, iskali izzive in preverjali ali je njihova izbira pravilna. To je vseživljenjski proces, modrec si ali pa nisi na smrtni postelji (tam pravzaprav spoznaš, kaj si dosegel v življenju, ker nimaš več druge priložnosti).
Default avatar
vsem "veram" je skupno eno - ne prenesejo, ne tolerirajo drugih ver.
kako je lahko ena vera "relevantna", ko pa druge vere priznavajo duge bogove, drugačno verovanje ... ??
kako lahko posamezna vera "prenese" druge / drugačne vere, druge / drugačne bogove???
aja ... ko se predaš / zapišeš eni VERI je to to. Odtalega sveta, ljudi, dovoljenega mišljenja NI

zato so mi všeč vojne, naravne katastrofe ... ker se ljudje srečajo z bistvom in smislom samega sebe!! ko je nujno VEROVATI v sebe ☺
-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.--.-.-.-
[sup]"If you want to win you must not lose"[/sup] – [sub]Number One[/sub]
Default avatar
Spoštovana Goldfish,


Za začetek bi se vam želel zahvaliti za vaše pripravljenost deljenja vaših zanimivih razmišljanj in pogledov v tej temi.

Bi vas smel naprošati, da delite vaše razmišljanje z ostalimi tudi v zvezi s tem kaj naj bi po vašem dejansko bila osebna vera ter kakšna je razlika med osebno vero in vero v nekaj/nekoga? Kajti prav to sta prva dva ključna vprašanja naše teme. V kolikor pa želite se lahko tudi dotaknete moje definicije osebne vere.

Ali je osebna vera ločena/povezana z vero v nekaj/nekoga? Kaj sploh je osebna vera - funkcija naše psihe, človekova primarna potreba, lastnost... vse od tega ali nekaj povsem drugega?


Za vaš odgovor se vam v naprej najlepše zahvaljujem.



Lep pozdrav,
TenAiBudo
Default avatar
ko bodo "cerkve/verstva" plačevale za članstvo ... se bom pa včlanil
-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.--.-.-.-
[sup]"If you want to win you must not lose"[/sup] – [sub]Number One[/sub]
Default avatar
TenAiBudo je napisal/a:
V osnovi je vsaj prvo vprašanje napačno formulirano, iz tega izhaja, da so napačno formulirana tudi ostala....seveda to velja le v primeru, če se vprašanje nanaša na t.i organizirane vere(religije), če pa temu ni tako, so vprašanja povsem irelevantna in je na njih skoraj nemogoče odgovoriti, ker je osebna vera lahko v tem primeru poenotena (trdno) z posameznikom in je lahko le odsev duševnega stanja posameznika, ne odraža pa dejanskega stanja le tega..zatorej bi vas prosil, da najprej postavite osnovne smernice, da se lahko odgovori, predvsem...ali se za osebno vero smatra verovanje v katerokoli organizirano religojo ali ne?
Default avatar
Pravijo, da je osebna vera tudi plod naše psihe, torej našega dojemanja in izkustva vere na splošno. Zato tudi svarijo pred tem, da ne zaideš preveč v osebno vero ter se s tem oddaljiš od bistva, ki ga oznanja neko verovanje. Recimo spoved v krščanstvu...če postaneš preveč "pameten" in se zatekaš k svoji, osebni veri, prideš slej kot prej do spoznanja, da ne potrebuješ drugih za odrešenje, ker si lahko sam medij, pot in resnica do boga. Lahko pa gre za špekuliranje, da ovčice ne izginejo iz prizorišča:).

Od kod pride dvom? Zakaj dvomimo? Nas dejansko preizkuša sam bog ali deluje naša podzavest? Kdaj veš, da si čustveno v neravnovesju sam s sabo v povezavi z bogom? Dobro, če okolica to občuti in zazna, se ti je že odpeljalo. Samo, kako ve vsak sam pri sebi, kje je tisto, kar je usmerjanje dejansko k bogu oz. neuravnovešeno komuniciranje ter travmiranje v tri dni. Lahko svojo psiho pripravim in prepričam v nekaj, kar je morda le plod naše domišljije?

Moje mnenje je takšno...dokler žanješ dobro, si očitno na pravi poti. A ni bistvo tudi to, da z osebno vero postajaš boljši človek? Pomembno je zaupanje v vero, v to kar ti osmisli življenje in kar sprejemaš v tem trenutku za svoje.
Default avatar
pa še eno vprašanje velecenjeni Ten ai Budo, bilo bi zelo zanimivo slišati kaj si vi predstavljate pod relikte zahodnega filozofskega fundamentalizma? menda ne zagovarjate relikte vzhodnega filozofskega fundamentalizma, namreč v tem primeru ste na podbno nizkem duhovnem razvoju kot tisti, ki jih opredelujete kot fundamentaliste zahoda
Default avatar
X6 je napisal/a:


Spoštovani X6,


Kot prvo bi se tudi vam želel zahvaliti za vašo pripravljenost, da delite vaša razmišljanja in poglede z ostalimi v tej temi.

Kar se zadeva samih vprašanj, ki sem jih zastavil kot izhodišče za diskusijo v tej temi, vam lahko zagotovim, da so vsa zastavljena tako pravilno kot tudi preudarno. Seveda pa to ne pomeni, da so pravilno formulirana iz stališča vaše miselnosti, ki je več kot očitno precej drugačna od moje. In osebno me nadvse veseli, da ste bili pripravljeni deliti vaše razmišljanje z rahlo, a skrajno posrečeno, provokativno noto. Katera vsekakor poskrbi, da se ozračje naše, drugače, precej resne teme deloma sprosti. Po drugi strani pa ste v vašem razmišljanju nadvse lepo in jedrnato strnili razlike, ki delijo dva povsem drugačna načina razmišljanja, kar pa je tudi eden izmed namenov, zakaj sem to diskusijo sprva sploh odprl.

Kar pa se zadeva samih smernic pa slednjih namenoma nisem podal na kakršen koli način. Kajti v kolikor želimo resnično voditi odprto diskusijo glede tem, ki jih obravnavajo moja izhodiščna vprašanja preprosto ne smemo določiti nikakršnih smernic, saj bi s sleherno izmed njih postopoma dejansko vodili dogmatično obarvano diskusijo. Kakršne koli dogme bodisi religijske, verske, versko-filozofske bodisi filozofske, psihološke, sociološke, antropološke ali kakršne koli drugačne pa v naši odprti diskusiji nimajo nikakršnega prostora. Slednje lahko sprejmemo v naši odprti diskusiji izključno pod naslednjima dvema pogojema:
  • Da so si vse dogme, ne glede na njihov izvor in naravo, medsebojno enakovredne.
  • Da dogme služijo zgolj kot sredstvo posameznikovega formuliranja njegovega razmišljanja ali pogleda.

V kolikor pa se ne motim sem v svoji drugi objavi v tej temi več kot le transparentno začrtal smernice, iz katerih osebno izhajam. Katere sem osnoval tako na svojih znanjih kot tudi svojih lastnih izkušnjah in izkušnjah iz svojega strokovnega področja, in v kolikor si boste ponovno prebrali omenjeno mojo objavo boste mogoče slednje tudi malo bolj jasno razumeli.

Vaše stališče, da je o posameznikovi osebni veri nesmiselno razpravljati, v kolikor o slednji ne razpravljamo v neposredni povezavi z določenim verskim ali versko-filozofskim sistemom, pa odraža izključno vaša osebna razmišljanja in poglede. Nikakor pa kar koli več od tega ali celo stvarno naravo osebne vere in njenega pomena in vpliva na posameznika samega. A kot sem predhodno že omenil je namen te teme odprta diskusija, kjer se bodo spoštovala vsa razmišljanja in pogledi ne glede na njihove medsebojne razlike. Pri čemer se bo vztrajalo pri tem, da se razlaganje izhodiščnih vprašanj te teme prepušča izključno posameznikovi lastni presoji.

Za konec pa vam bom tokrat izjemoma odgovoril na vaše vprašanje, ki ste mi ga zastavili v vaši drugi objavi, na zelo nevljuden in nespoštljiv način. Pri čemer pa smatrajte ta moj odgovor kot moj zadnji odgovor vam osebno, v kolikor v vaši nadaljnji komunikaciji ne boste upoštevali določenih minimalnih kriterijev vljudnosti in spoštljivosti. Osebno pod relikte zahodnega filozofskega fundamentalizma smatram vse filozofske šole, ki temeljijo na nihilizmu.

Sedaj pa se nadejam, da boste tudi vi delili s preostalimi v tej temi vaša razmišljanja v zvezi z izhodiščnimi vprašanji.



Lep pozdrav,
TenAiBudo
Default avatar
Goldfish je napisal/a:


Spoštovana Goldfish,


V kolikor si boste ponovno malo pozorneje prebrali mojo drugo objavo v tej temi, boste lahko videli, da osebno izhajam iz izhodišča, da je osebna vera, sestavni del naše nadzavesti, katero poleg nje sestavljata še naša osebna volja in osebna izbira. A preden nadaljujem z mojim odgovorom bi svetoval, da se za trenutek ustavimo pri sami zgradbi človekove psihe.


Šest temeljnih sestavnih delov človekove psihe:
  • Sebstvo,
  • Podzavest,
  • Zavest,
  • Zaznava,
  • Intuicija,
  • Jaz.
Zgradba sebstva:
  • Neznano.

Zgradba podzavesti:
  • Semipodzavest,
  • Podzavest,
  • Kolektivno nezavedno,
  • Univerzalno nezavedno.

Zgradba zavesti:
  • Zavest,
  • Nadzavest,
  • Kolektivno nezavedno,
  • Univerzalno nezavedno.

Zgradba zaznave:
  • Zaznava,
  • Somatska inteligenca,
  • Kolektivno nezavedno,
  • Univerzalno nezavedno.

Zgradba intuicije:
  • Intuicija,
  • Intuitivna inteligenca,
  • Kolektivno nezavedno,
  • Univerzalno nezavedno.

Zgradba jaza:
  • Zavedni del jaza - ego,
  • Nezavedni del jaza - senca,
  • Osebnost(i) - persona(e).


Preden pa nadaljujemo pa predlagam, da se za trenutek še ustavimo pri temeljnih orodjih posameznih temeljnih sestavnih delov naše psihe, preko slednjih tudi delujejo.

Temeljna orodja sebstva:
  • Izkustvo,
  • Dvom.

Temeljna orodja podzavesti:
  • Arhetip,
  • Nagon.

Temeljna orodja zavesti:
  • Nevolativna misel,
  • Volativna misel.

Temeljna orodja zaznave:
  • Občutek,
  • Občutenje,
  • Čustvo,
  • Čustvovanje.

Temeljna orodja intuicije:
  • Uvid,
  • Spoznanje,
  • Razsvetljenje.

Temeljno orodje jaza:
  • Zavedanje.

Sedaj pa si za trenutek le še enkrat poglejmo zgradbo nadzavesti, o kateri bo iz moje strani precej govora v tej diskusiji.

Zgradba nadzavesti:
  • Osebna izbira,
  • Osebna volja,
  • Osebna vera.

Temeljno orodje nadzavesti:
  • Vedenje.


Poleg že omenjenega izhodišča pa osebno tudi izhajam iz nadvse preprostega dejstva, glede katerega se strinjajo tako zahodne kot vzhodne strokovne vede, kakor tudi verski in versko-filozofski sistemi, in sicer da je eden izmed primarnih človekovih namenov tudi njegovo konstantno delo na področju razvoja lastne psihe. V kolikor bomo malo podrobneje preučili zgodovino človeške vrste ali zgolj svojo lastno osebno zgodovino bomo hitro spoznali, da je v nas prisotno 'nekaj', kar nas neprestano usmerja k nenehnemu raziskovanju Kdo in Kaj resnično smo, kaj dejansko pomeni biti Človek, kakor tudi da se nenehno razvijamo tako na somatskem, duševnem kot tudi duhovnem področju tako kot posamezniki kot celotna vrsta. In prav na osnovi tega preprostega dejstva ter seveda tudi na osnovi svojih znanj kot tudi osebnih in strokovnih izkušnjah trdno verjamem, da je osebna vera dejansko zgolj sestavni del naše nadzavesti oziroma v širšem kontekstu naše psihe. Do povsem identičnih ugotovitev pa so na drugi strani prišle najrazličnejše zahodne in vzhodne strokovne vede kot tudi najrazličnejši verski in versko-filozofski sistemi. A vse te identične ugotovitve, s katerimi se lahko srečamo preko zelo različnih poti bodo za nas nosile zelo majhen pomen, v kolikor ne bomo tudi sami, na osnovi lastnega dvoma in preko slednjega izkustva uspeli priti do te preproste ugotovitve. Kajti vse do takrat bo to dejstvo za nas skrajno abstraktne in nepredstavljive narave.

Da, dejansko vsi verski in versko-filozofski sistemi jasno sporočajo, da je osebna vera sestavni del posameznikove psihe, kakor tudi na drugi strani, da pot do Boga vodi edino preko in skozi nas osebno. Zahodna psihologija bolj kot ne razlaga posameznikov stik z njegovim sebstvom kot izkustvo Boga. S čimer se v celoti strinjajo tudi vsi verski in versko-filozofski sistemi. Zakaj pa na drugi strani verski in versko-filozofski sistemi v isti sapi svarijo ljudi pred nevarnostjo njihovega pretiranega ukvarjanja s preučevanjem njihove osebne vere pa je v osnovi dvodelen. Prvi del predstavlja njihov iskren namen obvarovati posameznika pred nevarnostmi, ki nanj prežijo, v kolikor se loti preučevanja osebne vere brez ustreznega predznanja, katere so nadvse stvarne. Drugi, veliko manjši, del pa seveda predstavlja tudi njihova prikrita ali odkrita težnja po ohranjanju monopola oziroma bolje rečeno njihove pozicije moči, kar je povsem običajna človeška lastnost.

A v tokratni temi se ne nameravam kakor koli zapletati v diskusijo zakaj verski in versko-filozofski sistemi vztrajajo pri ohranjanju njihove pozicije moči, saj je to tema za kakšno drugo diskusijo. Sem pa vsekakor pripravljen malo podrobneje spregovoriti o njihovem iskrenem namenu obvarovanja posameznika pred nevarnostmi, ki prežijo na nevedne, ki se lotijo poglobljenega preučevanja osebne vere, na osnovi napačnih izhodišč. Kar bom tokrat zgolj ponazoril z naslednjima dvema primeroma. V kolikor se posameznik sooča z resno obliko psihološke motnje ali obolenja, bo ravnal nadvse modro, v kolikor se ne bo zatekel k različnim praksam samo-psihoterapij, o katerih bo mogoče prebral eno ali dve knjigi, temveč si bo raje poiskal strokovno pomoč strokovno usposobljenega posameznika. Ali v kolikor se posameznik sooča z resno obliko somatske bolezni, bo prav tako ravnal nadvse modro, v kolikor bo odšel k zdravniku, namesto da bi se zatekel k samo-zdravljenju na osnovi kakšnega laičnega medicinskega priročnika.


[quote=""Od kod pride dvom? Zakaj dvomimo? Nas dejansko preizkuša sam bog ali deluje naša podzavest? Kdaj veš, da si čustveno v neravnovesju sam s sabo v povezavi z bogom? Dobro, če okolica to občuti in zazna, se ti je že odpeljalo. Samo, kako ve vsak sam pri sebi, kje je tisto, kar je usmerjanje dejansko k bogu oz. neuravnovešeno komuniciranje ter travmiranje v tri dni. Lahko svojo psiho pripravim in prepričam v nekaj, kar je morda le plod naše domišljije?""]

[/quote]


Prav zaradi tovrstnih vprašanj, ki ste jih v zgornjem odstavku izpostavili osebno verjamem, da je nujno potrebno temeljito in multidisciplinarno raziskovanje stvarne narave človekove psihe. Kakor tudi, da se trenutna spoznanja in odkritja o človekovi psihi začne postopoma približevati tudi zahodni laični skupnosti na način, ki jim bom razumljiv in poznan. Seveda pa se pri tem preprosto ne moremo izogniti prepadu, ki ločuje različne strokovne vede in laično skupnost, saj je narava, zgradba in samo delovanje človekove psihe za večino predstavnikov laične skupnosti bolj kot ne terra incognita. A v kolikor vsaj v določenem majhnem delu približamo tovrstna znanja predstavnikom laične skupnosti, lahko v marsikaterem pogledu izboljšamo njihova vsakdanja življenja in s tem posledično tudi celotno družbo, katero skupaj tvorimo tako predstavniki najrazličnejših strok kot tudi laične skupnosti. Cilj, ki vsekakor opravičuje delo, ki bo potrebno, da vsaj deloma premostimo prepad med obema poloma naše družbe.



Lep pozdrav,
TenAiBudo
Default avatar
TenAiBudo je napisal/a:
Iskreni namen obvarovanja posameznika pred nevarnostmi? Povejte mi na primeru pedofilije ali homoseksualnosti. Nevarnost preži takrat, ko se človek preda, odpre in pokaže ranljivost v napačnem kraju in na napačnem mestu. In ne boste verjeli, teh mest je polno tudi v veri. To so pasti, morda hudičevo delo. Ne vem. Vem pa to, da so nevarnosti in obstajajo ljudje, ki se pod lepimi besedami skrivajo in hlinijo iskrenost. Ne želim biti negativna, ker je na splošno več lepih trenutkov, ki ti jih lahko da neka veroizpoved.
Kako lahko trdite, da poznate napačna izhodišča drugih? Ker ne ravnajo tako kot bi vi na njihovem mestu? Kaj je prava resnica? Če se recimo ne strinjam z vami, po vaše živim v zmoti, grehu? Moja izhodišča so lahko povsem drugačna od vaših in imava oba prav. Resnic je več. Lahko mi rečete, da je ena in so samo poti do nje različne. Pa dokažite? Še vedno pravim, da je več resnic.
Ljudje smo si različni. Nekdo se bo zatekel k strokovni pomoči, spet drugi bo sam prišel do zaključkov in na koncu bosta oba "zdrava". Zakaj bi zagovarjali eni in edini pristop kot pravo resnico? Ljudje nismo bogovi, včasih si to želimo, predvsem z izpostavljanjem svoje pameti.
Zame je prav tisto, kar čutim. Tisto, kar pravi kombinacija srca in razuma. Včasih se tehtnica prevesi na eno ali drugo stran. Ampak v končni fazi sem jst tista, ki se odločam, kaj je zame najbolje. Kajti tudi posledice, odgovornosti svojih dejanj bom nosila sama. Nihče ne bo prevzel mojega nahrbtnika. To je moje breme in o njem odločam sama. Včasih pa verstva prevzemajo to primarno funkcijo človeka in mu s tem odvzamejo hrbtenico, smisel v odločanju in sprejemanju lastnih potez.
Default avatar
TenAiBudo je napisal/a:
V kaj vi verjamete? Nikjer ne vidim vaših lastnih izkustev. S toliko pridobljenega znanja, ste si najbrž že ustvarili svoj "koktejl" resnic:).
Default avatar
Goldfish je napisal/a:


Spoštovana Goldfish,


Za začetek bi vam želel svetovati, da se vam ni potrebno v nobenem primeru na kakršen koli način bati, da imam kakršen koli način spreminjati vaša obstoječa verovanja, prepričanja, razmišljanja ali poglede. Zaradi česar se vam ni potrebno počutiti na kakršen koli način ogrožene od vsebine mojih objav.

Kot drugo bi vam svetoval, da si pozorno preberete vse moje objave v tej temi in v kolikor boste to storili, boste po vsej verjetnosti prišli do precej drugačnih zaključkov kaj sporočam v slednjih, kot pa do katerega ste prišli sedaj. Včasih moramo kakšno zadevo prebrati tudi dvakrat, trikrat ali celo večkrat preden se v nas izkristalizira uvid v neko sporočilo. Nakar je načeloma nadvse dobrodošlo, da namenimo določeno stopnjo kontemplacije na osnovi tega kaj nam nek naš uvid dejansko sporoča, da se postopoma 'pregrizemo' do spoznanja. Da pa naše spoznanje o določenem uvidu pretvorimo v razsvetljenje, kar v osnovi ne pomeni ničesar drugega kot le to, da sporočilo, ki smo ga prejeli od določenega našega uvida uskladimo z vsemi temeljnimi deli naše psihe, pa bomo načeloma potrebovali kar precej našega časa, dela in vloženega truda. Znanje in vedenje vedno hodita z roko v roki s ceno, ki jo moramo plačati zanju. Posameznik pa ima vedno na voljo povsem svobodno izbiro ali je pripravljen plačati ceno za določeno znanje ali vedenje. Pri čemer pa nam kot ljudem preprosto ni dano a priori vedeti kaj je tisto kar bomo plačali in kakšna bo dejanska cena za to.

Za konec pa bi vas le še vljudno naprošal, če me lahko v vašem naslednjem odgovoru citirate, kjer sem eksplicitno ali na kakršen koli drugačen način navedel, da osebno poznam napačna izhodišča drugih. V kolikor pa takšnega mojega citata ne boste uspeli najti, pa bi nadvse cenil, v kolikor me v bodoče ne boste več obtoževali česar koli zgolj na osnovi vašega površnega ali napačnega razumevanja mojih izjav. V kolikor pa kakšne moje izjave ne razumete pa vam bom z veseljem ponudil dodatno pojasnilo, v kolikor me boste vprašali za slednje.



Lep pozdrav,
TenAiBudo
Default avatar
Goldfish je napisal/a:

Spoštovana Goldfish,


V kolikor mi boste znali tehtno argumentirati na kakšen način celotni sklop mojih osebnih verovanj in prepričanj določa vaša osebno verovanja in prepričanja, vam bom z veseljem odgovoril na vaše vprašanje. V nasprotnem primeru pa ga bom smatral zgolj za vaš rahlo posrečen poizkus neuspešne oblike provokacije.

Bi pa vam na tem mestu tudi sam želel zastaviti rahlo provokativno vprašanje, izključno z namenom, da vam namignem, da slednja preprosto nimajo prostora v odprti diskusiji. Kaj vi osebno dejansko veste o stvarni naravi izkustva, v kolikor se že soočate z resnimi težavi pri osnovnem razumevanju stvarne narave dvoma, in na podlagi česa sploh definirate vaša izkustva, v kolikor vam je njihova stvarna narava v celoti nepoznana?

Kot lahko vidite iz mojega rahlo provokativnega vprašanja, z njimi preprosto ne moremo pristopiti kakršni koli odprti diskusiji, katere primarni namen je izmenjava razmišljanj, pogledov, mnenj, stališč in idej; pri čemer vsi soudeleženi spoštujejo nedotakljivost sogovornikove psihične in osebnostne integritete.



Lep pozdrav,
TenAiBudo
Default avatar
TenAiBudo je napisal/a:
Naj vam povem, da nimam nikakršne bojazni, da bi spreminjali moja obstoječa prepričanja, verovanje in podobno, ker je to nemogoče. Neomajno stojim za svojimi besedami:). Napačno je razmišljati, da bi se počutila kakorkoli ogroženo. Mi je žal, če niste prepoznali mojega truda v smer konstruktivne debate. Navsezadnje sva oba odrasla in cilj komunikacije je izključno izmenjavanje mnenj. Ob tem naj vam ne bo neprijetno:). Vaše objave lahko preberem še 10x. Morda bi bilo na mesto, da si kakšen moj izsek ponovno preletite. Vsak se svobodno odloča, kaj sprejema za svoje. Če v vaših povzetkih raznih filozofskih razprav nisem zasledila svoje resnice, mi zato ni treba venomer brati, da bi se me prijelo. Saj to menda razumete, a ne. Ne nameravam se pogrezniti do vašega spoznanja na način, da bi ga sprejela za svojega. Pišem izključno iz svojega vidika, kaj mislim, neodvisno do drugih.

Glede vašega zadnjega odstavka. Seveda vas ne morem citirati. Prišlo mi je na misel, da morda razmišljate na način, ki sem ga videla. To je bila moja izbira. Kaj če vas nisem dobro razumela? Zato smo tukaj, vsak naj se "brani" po svoje:). Razsvetljenje se doseže s komunikacijo....ali pa tudi ne pride do njega. Nismo vsi rojeni za vse. Je to tako narobe?

Ničesar vas ne obtožujem, celo nasprotno...cenim vas. Če ne sprejemate moje preproste filozofije v kontekstu, da jo preberete nevtralno, potem vam svetujem da je bolje, da sploh ničesar od mene ne preberete. Ne vem zakaj bi se razburjali ob objavi postov drugih. Vsak naj ima svoje mnenje, mar ni to naša pravica?
Prosim vas, ne pišite mi, da sem površna in napačno berem. To sem jaz, ni potrebno da se ujameva in imava isto resnico. Ampak zato ni treba me označevati kot slabo bralko in podobno:). Vsak po svoje, a ne:). Če vidim belo barvo...kako naj vem, da vi vidite enako:).
Default avatar
TenAiBudo je napisal/a:

Prav zaradi tovrstnih vprašanj, ki ste jih v zgornjem odstavku izpostavili osebno verjamem, da je nujno potrebno temeljito in multidisciplinarno raziskovanje stvarne narave človekove psihe. Kakor tudi, da se trenutna spoznanja in odkritja o človekovi psihi začne postopoma približevati tudi zahodni laični skupnosti na način, ki jim bom razumljiv in poznan. Seveda pa se pri tem preprosto ne moremo izogniti prepadu, ki ločuje različne strokovne vede in laično skupnost, saj je narava, zgradba in samo delovanje človekove psihe za večino predstavnikov laične skupnosti bolj kot ne terra incognita. A v kolikor vsaj v določenem majhnem delu približamo tovrstna znanja predstavnikom laične skupnosti, lahko v marsikaterem pogledu izboljšamo njihova vsakdanja življenja in s tem posledično tudi celotno družbo, katero skupaj tvorimo tako predstavniki najrazličnejših strok kot tudi laične skupnosti. Cilj, ki vsekakor opravičuje delo, ki bo potrebno, da vsaj deloma premostimo prepad med obema poloma naše družbe.



Lep pozdrav,
TenAiBudo[/quote]

Tu se vsi tikamo, ker to je običajni nivo komunikacije na internetu in ustvarja domačnost, občutek, da smo vsi enaki. Zakaj so potreben neke napravljene vljudnostne forme, ker takšno okolje ne dopušča sproščenosti debate, saj nismo na kraljevskem dvoru, kjer je striktno treba paziti, da ne bomo po nepazljivosti kakšni "visoki emanenci" skrivili za pičico časti, če smo bolj direktno.

Zadeve je treba strniti v bistvo, jedro , poanta, rdeča nit, konkretizirati. Ali pa da se znajdemo med samimi ideološkimi somišljeniki npr. med gorečimi muslimani, kristjani, hinduisti... Ampak ta "gorečnost" ima tudi meje, zelo tanke meje, kar je še zdravo oz. normalno.

Brez zamere, ampak to je preveč napisano, domala esej. Nekoga se poskuša prepričati v svoj prav ravno s poplavo stavkov, ga ("neumneže") zasujemo s "strokovnimi referencami" - in v ozadju je ravno prikrita tendenca imeti prav (nečimernost). Ampak takšno pisanje izzveni na ravni pustega in hladnega racionaliziranja, ki mu manjka "mehkejših naravnih oz. ženskih principov.", ko ne rabimo vse zaboga razložiti in filozofirati tjavendan. Prizemljiti se moramo ravno tako z "zemeljskimi principi", predvsem moški, ki smo bolj "zračni" (miselnost, nebo - ampak tudi v Očenašu nas sama molitev opozarja na enost obojega 'kakor v nebesih, tako na zemlji') kamor ne spada samo filozofiranje, teologija in psihologija (to so "zračni elementi"), ampak tudi zemeljske dionične radosti, takšni in drugačni užitki, druženje, imeti stike z "nečistimi ženskami".
Mojega hudiča sem prodal svoji duši.
Default avatar
TenAiBudo je napisal/a:
Človek svojo zrelost pokaže tudi s spoštovanjem do drugih. Nimam provokativnih vzgibov. To lahko napiše le nekdo, ki se počuti ogroženega. V vaših postih je preveč pogojevanj. Kot da ste nekaj več, zahtevate to in ono. No, naj vam razložim enostavna "pravila" pri tej hiši...vsi smo enaki:).

Žal vam na vaše vprašanje ne znam odgovoriti. Ne čutim več ne želje ne potrebe po izražanju svojega mnenja. Dosegli ste, da me je minilo:).
Default avatar
Goldfish je napisal/a:


Spoštovana Goldfish,


Kot prvo bi vam želel sporočiti, da je potrebno pri odprti diskusiji tudi upoštevati različne civilizacijske in kulturološke parametre, iz katerih izhajajo posamezni sogovorniki. Kakor tudi preprosto dejstvo, da v kolikor nekdo uporablja isti jezik kot njegov sogovornik, to še ne pomeni, da oba sogovornika izhajata iz enakih civilizacijskih in kulturoloških parametrov. In kar je v določeni civilizaciji in kulturi sprejemljivo je lahko nesprejemljivo ali celo skrajno žaljivo v drugi. Prav tako pa je potrebno tudi upoštevati, da bo lahko posameznik, ki izhaja iz okolja osnovanega na drugačnih civilizacijskih in kulturnih parametrih od našega, precej drugače razlagal in dojemal najbolj osnovne in splošno znane koncepte v okolju, iz katerega sami izhajamo.

A ne glede na zgoraj navedeno, veljajo vaše trditve v stilu: "Kako lahko trdite, da poznate napačna izhodišča drugih?", celo po kriterijih zahodnih civilizacijskih in kulturoloških parametrov za neposredno obliko obtožb. Še posebno, v kolikor se jih razlaga v kontekstu ostalih trditev, ki ste jih navedli v tistem odstavku. Potreba po obtoževanju pa je ena izmed primarnih oblik, kako se manifestira skozi nas občutek ogroženosti. Torej, bodisi kadar se kot celota bodisi kadar se le en posamezni del naše psihe počuti ogroženega. Zakaj pa se pojavi tovrstni sekundarni občutek pa je odvisno tako od posameznika kot tudi od pogovora oziroma situacije same. In osebno izviram iz okolja, ki ne jemlje zlahka kakršne koli oblike neutemeljenih oblik obtoževanja ter posledično v vsakršni odprti diskusiji z nekom želim in vztrajam pri tem, da to moje izhodišče spoštuje tudi moj sogovornik. Saj z neutemeljenimi oblikami obtoževanje sogovornik pri meni posega in posega v nedotakljivost moje osebnostne in psihične (duhovne, verske) integritete, kar bo sprožilo določeno obliko povračilnih ukrepov zoper tovrstno obliko prestopka. Pri čemer pa mi bo povsem nepomembno iz kakšnih razlogov je sogovornik podal neutemeljeno obtožbo, saj moja osebna verovanja in prepričanja kakor tudi razmišljanje vse oblike neutemeljenih obtožb obravnavajo enako in brez razlik - kot poizkus dejanja krivice zoper nedotakljivost človekove osebnostne in psihične integritete. In nevednost pri tem ne bo obravnava kot kakršna koli olajševalna okoliščina.

A ker osebno, v določenem pogledu tudi izviram iz okolja, ki ga opredeljujejo zahodni civilizacijski in kulturološki parametri, kjer je prisotna bistveno višja oblika strpnosti do različnih oblik poseganja v nedotakljivost človekove osebnostne in psihične integritete, sem slednje v vašem primeru tudi upošteval. Kar pa ne pomeni, da je moč na osnovi omenjenih parametrov na kakršen koli način opravičiti vaše dejanje. A v skladu z mojimi osebnimi prepričanji in verovanji mi ne dolgujete nikakršnega opravičila, saj sem del, ki se zadeval mene osebno nemudoma sankcioniral, s čimer sem tudi istočasno izničil vse kar ste poizkusili storiti z vašim dejanjem, zaradi česar bi tudi bilo kakršno koli opravičilo iz vaše strani povsem nesmiselno.

Pravite, da neomajno stojite za vašimi besedami. Nadvse zanimiva in hkrati tudi zelo pogumna trditev. Kajti v kolikor upoštevava vse kar ste do sedaj napisali lahko hitro vidiva, da se vsaj en del vaše psihe na nezavedni ravni počuti ogroženega iz strani tega, kar sem do sedaj objavil v tej temi. In v kolikor upoštevava nadvse preprosto dejstvo, da je beseda zgolj zunanja oblika neke določene misli. Vaša izhodiščna trditev dejansko pomeni, da neomajno stojite za vašimi mislimi. Neomajni stav za vsemi našimi mislimi pa nakazuje zgolj na dvoje, in sicer da bodisi zelo malo vemo o lastni psihi bodisi preprosto ne dopuščamo nikakršne možnosti, da je naša psiha zelo kompleksen sistem, o katerem je dejansko znanega zelo malo. Na tem mestu bi vam želel iskreno čestitati za izkazani pogum in vam zagotoviti, da je moj edini namen, da vam omogočim, da začnete razmišljati o določenih stvareh drugače kot ste do sedaj. Kako? To je pa nekaj kar je izključno vaša osebna izbira ter v kar ne nameravam na kakršen koli način posegati, vsaj ne preko foruma in pod trenutnimi pogoji najine komunikacije, katere namen je izključno odprta diskusija in nič drugega.

V kolikor je vaš cilj dejansko voditi najino komunikacijo v smeri konstruktivne odprte diskusije, boste morali v bodoče malo resneje upoštevati razlike, ki naju razdvajajo. Saj boste lahko v nasprotnem primeru zelo pogostokrat trčili ob moja osebna prepričanja in verovanja, preprosto zato ker so vam slednja tuja in nepoznana. Zaradi česar sleherna konstruktivna odprta diskusija med drugim tudi temelji na določeni stopnji formalnosti, vljudnosti in spoštljivosti, da se sogovorniki izognejo prav tovrstnim pastem.

Osebno vam lahko zagotovim, da v nobeni svoji objavi ne v tej temi ali kateri koli drugi na tem forumu nisem navajal kakršnih koli povzetkov filozofskih ali kakršnih koli drugačnih razprav, temveč sem objavil izključno svoja lastna prepričanja, razmišljanja in poglede. Do katerih sem prišel povsem sam na osnovi lastnega preučevanja znanj in učenj različnih zahodnih in vzhodnih strokovnih ved, kakor tudi različnih verskih in versko-filozofskih sistemov. Zato bi nadvse cenil, v kolikor mi boste v nadaljevanju prizanesli z raznimi tovrstnimi podtikanji, ki so za nekoga kot sem jaz, skrajno nespoštljivi, v kolikor ne celo zelo žaljivi.

Kar pa se zadeva mojih argumentov v zvezi s tem, da ste me dejansko poizkusili obtoževati, pa vam lahko nemudoma postrežem z enim dokazom, ki ste ga sami navedli:

[quote=""Prišlo mi je na misel, da morda razmišljate na način, ki sem ga videla.""]

[/quote]


Iz zgoraj citirane vaše trditve je več kot le razvidno, da gre za določeno obliko neutemeljenega obtoževanja. V kolikor boste seveda upoštevali vse, kar sem predhodno navedel v tem odgovoru. Nekaj v vas (v vaši psihi) je v vsebini mojih objav prepoznalo nekaj, kar ga na nek način ogroža in je nemudoma ravnalo v skladu s principom samo-ohranitve. In na tem primeru se zelo v praksi vidi kako dejansko delujejo nevolativne misli. Nevolativna misel je kakršna koli misli, katere ne ustvarimo s pomočjo osebne volje, temveč je posledica delovanja bodisi posameznega arhetipa bodisi nekega drugega dela naše psihe, katero na nezavedni ravni sprejmemo za svojo lastno. Kar v našem primeru dokazuje vaša naslednja trditev: [quote=""To je bila moja izbira.""][/quote] Nevolativno misel pa najlažje prepoznamo preko dvoma, ki jo vedno tesno spremlja, kar pa v našem primeru dokazuje vaše naslednje vprašanje: [quote=""Kaj če vas nisem dobro razumela?""][/quote]

Na tem mestu bi vam želel tudi sporočiti, da sem vaš primer, ki sem ga uporabil pri ponazoritvi kako dejansko delujejo nevolativne misli uporabil le zato, ker ste ga javno objavili ter z namenom, da še malo dodatno pojasnim, tako vam osebno kot ostalim bralkam in bralcem, drugače precej zahtevne in abstraktne koncepte. Kaj pa boste bodisi vi osebno bodisi ostale bralke ali bralci naredili z informacijami, ki sem jih pripravljen deliti z vami v tej temi pa je v celoti prepuščeno vašim osebnim presojam.

Osebno izhajam iz okolja, kjer poznamo dve obliki branja. Pri prvi obliki preberemo neko besedilo le z namenom, da ga preberemo; pri drugi pa preberemo določeno besedilo z iskrenim namenom, da ga poizkusimo čim bolje razumeti ne glede na vse razlike, ki so prisotne med avtorjem besedila in bralcem. Prvo obliko označujemo za površno, drugo pa za pozorno branje. Na podoben način pa tudi delimo poslušanje sogovornika.

Za sam konec pa bi se vam želel le še najlepše zahvaliti za kompliment ter se vam tudi iskreno opravičiti za začetne manjše nesporazume v najini komunikaciji.


Lep pozdrav,
TenAiBudo